Odbor DZ za finance in monetarno politiko je praktično brez razprave potrdil celo vrsto dopolnil k predlogu zakona o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank in hkrati zakon, s katerim se bo bilance slovenskih bank očistilo slabih terjatev. Opozicija je sejo odbora obstruirala, dopolnila pa so tako pripravljena za sprejetje na jutrišnji plenarni seji državnega zbora.
Finančni minister Janez Šušteršič je pojasnil, da je vlada predlog zakona pripravila, ker se je zavedala problema slabih bančnih terjatev bank, ki je navzoč v več bankah in lahko predstavlja grožnjo za stabilnosti bančnega sistema. Vsekakor pa je to razlog, da banke ne kreditirajo gospodarstva, zaradi česar gospodarska rast ne more oživeti.
Predlagani zakon predvideva ustanovitev posebne družbe za upravljanje terjatev bank, katere naloga bo ustanoviti sklad, ki bo imel možnost odkupa tistega premoženja bank, za katerega se presodi, da je slabo – torej slabe terjatve bank ter pripadajoče premoženje. To bo sklad izvajal tako, da bo bankam v zameno izročil obveznice z državnim poroštvom.
Bankam ne bo treba več odpisovati kreditov in krčiti kapitala
Slabe terjatve, ki se bodo prenesle v sklad, se bodo po Šušteršičevih besedah ovrednotile po realni ekonomski ceni. O postopku prenosa je dejal, da "seveda ne bo avtomatizem in ne bo samopostrežba". Izbor bank se bo namreč opravil na podlagi posebnih meril: pomena banke za stabilnost bančnega sistema kot celote, teže problema slabih terjatev v konkretni banki ter nujnosti takega ukrepa za zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke.
S tem se bodo bilance bank očistile slabih terjatev in tako ne bo več potrebe za krčenje kapitala in odpisovanje kreditov. O stroških čiščenja bančnih bilanc pa je dejal, da je slabih terjatev v slovenskih bankah za šest milijard evrov, od tega v najbolj izpostavljenih bankah za tri do štiri milijarde evrov. Obravnavani zakon daje državi pooblastilo, da za prevzem teh terjatev izda do štiri milijarde evrov poroštev, vendar Šušteršič upa, da ta meja ne bo dosežena.
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec in direktor Združenja bank Slovenije France Arhar sta predstavnike vlade posvarila, naj se s sprejemom zakona ne hiti, v opoziciji pa mu ostro nasprotujejo. Matevž Frangež (SD) v njem vidi veliko nevarnosti in veliko možnosti za špekulacije, Renata Brunskole (PS) pa meni, da bo odločanje prepuščeno vladi, torej ne stroki, temveč politiki. Ker predsednik odbora Andrej Šircelj (SDS) ni prisluhnil opozorilom in predlogu za preložitev obravnave, so poslanci SD in PS v nadaljevanju seje odšli iz dvorane in pri glasovanju niso sodelovali.
Zakaj so poslanci SD in PS sejo obstruirali?
Poslanke in poslanci SD in PS, ki so se odločili za obstrukcijo seje, pravijo, da "vladni predlog vzpostavlja koncentracijo absolutne ekonomske moči v rokah vlade in vzporedni pravni sistem brez javnega nadzora, z namenom privatizacije in okoriščanja posameznikov“.
Kot drugi razlog za obstrukcijo navajajo, da vladajoča koalicija s sprejemanjem zakona "brezglavo hiti kljub resnim opozorilom Banke Slovenije, Združenja bank Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Upravnega sodišča Republike Slovenije in Zakonodajno pravne službe Državnega zbora“.
Kot tretje navajajo, da pravna služba državnega zbora opozarja, "da je zakon v nasprotju z zakonodajo, v nasprotju z načelom pravne države, da je notranje neskladen, da suspendira Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o bankah, Kazenski zakonik, Zakon o sodiščih, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ter Obligacijski zakonik, s tem pa odstop od sistemske ureditve“.
In nazadnje pravijo, da so sejo obstruirali, ker je vladajoča koalicija zavrnila razpravo o različnih modelih sanacije bank.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.