Medtem ko se v manj razvitih območjih sveta soočajo z lakoto, se razviti svet spopada tudi z nezdravimi prehranjevalnimi navadami ljudi in tudi s tem povezano posledično rastjo kroničnih nenalezljivih bolezni, ki postajajo velik problem javnega zdravstva.
Med takšne države spada tudi Slovenija, navajajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). Ocenjujejo, da je pogostost splošnega nezdravega prehranjevanja v populaciji odraslih prebivalcev Slovenije približno 52-odstotna, po klinični oceni pa ima približno 64 odstotkov preiskovancev že prisotne dejavnike tveganja za nastanek bolezni nezdravega življenjskega sloga.
Prebivalci Slovenije neredno uživamo zajtrk, časovno in količinsko neustrezno si razporejamo obroke preko dneva, prav tako si neustrezno pripravljamo hrano. Uživamo prevelike količine zdravju škodljivih maščob, soli in sladkorja ter premajhne količine sadja, predvsem pa zelenjave.
Mojca Gabrijelčič Blenkuš z IVZ opozarja, da se ''povečuje delež debelih, še zlasti med otroki, kjer se je ta delež v zadnjih dvajsetih letih skoraj potrojil''. Vse več ljudi tudi oboleva za srčno-žilnimi boleznimi, rakom, sladkorno boleznijo, povezano z negativnimi vplivi nezdrave prehrane, pa tudi z drugimi civilizacijskimi boleznimi sodobnega časa, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga.
Po njenih besedah uravnoteženo prehranjevanje in telesna dejavnost ''povečujeta kakovost življenja in zmanjšujeta različna ekonomska bremena zbolevanja'' na individualni in družbeni ravni.
V Sloveniji v soboto akcija Drobtinica
Posledice gospodarske krize se še vedno stopnjujejo, saj se v Rdečem križu Slovenije srečujejo z vse večjim številom posameznikov in družin, ki se iz dneva v dan borijo za preživetje.
Ob svetovnem dnevu hrane poskuša Rdeči križ Slovenije preko mednarodne kampanje Drobtinica ozaveščati širšo javnost glede vse bolj pereče problematike nezadostne in/ali nepravilne prehrane osnovnošolcev ter vzpodbujati čut za solidarnost s tistimi, ki so se znašli v stiski.
V okviru akcije Drobtinica so v večini krajev v Sloveniji prostovoljci ter mladi člani Rdečega križa na stojnicah, v mestnih središčih in krajih ter v nakupovalnih centrih Mercatorja in Tuša ponujali kruh in pekovske izdelke ter delili promocijska gradiva in tako vzpodbujali solidarnost do socialno šibkejših.
V okviru akcije so zbirali tudi prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni izključno plačilu toplih obrokov za socialno ogrožene šoloobvezne otroke v okoljih, kjer bo kampanja tudi potekala.
Vedno dražja hrana vse več ljudi potiska v revščino
Rast cen hrane po svetu predstavlja osrednjo grožnjo varni prehranski oskrbi v deželah v razvoju. Lani in letos so po podatkih Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO - Food and Agriculture Organization of the United Nations) naraščajoče cene hrane v hudo revščino pahnile skoraj 70 milijonov ljudi.
Kot na svoji spletni strani ob letošnjem svetovnem dnevu hrane navaja FAO, so se med letoma 2005 in 2008 cene glavne hrane za ljudi povzdignile na najvišjo raven v zadnjih 30 letih. V zadnjih 18 mesecih tega obdobja je cena koruze narasla za 74 odstotkov, riža pa za 166 odstotkov. Upori zaradi pomanjkanja hrane so se pojavili v več kot 20 državah sveta.
Po podatkih organizacije je na svetu lačnih že skoraj milijarda ljudi, po drugi strani pa podatkih FAO v svetu vsako leto odvržemo 1,3 milijarde ton živil, kar je tretjina vse pridelane hrane. Prebivalci Evrope in Severne Amerike naj bi zavrgli od 95 do 115 kilogramov hrane na leto, natančnejše ocene za Slovenije pa ni, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.