Evropska komisarka za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakides je v nagovoru ob začetku kampanje Čas je za ukrepanje izpostavila pomen zgodnjega odkrivanje raka. "Če raka odkrijete zgodaj, je čas na vaši strani. Če vas skrbi, da imate raka, pokličite zdravnika. Pojdite na dogovorjeni pregled. Odzovite se vabilu na presejalni pregled. Če se zdravite, nadaljujte," je pozvala. Po njenih besedah bodo zdravstveni delavci naredili vse, da bo obravnava bolnikov varna. Medtem se v EU po najboljših močeh trudijo, da bi obrnili trend bremena raka v Evropi, zato so vzpostavili tudi načrt za premagovanje raka, ki se osredotoča na posameznika, vse od preprečevanja raka od preživetja.
Po podatkih Evropske organizacije za boj proti raku so v Evropi v času pandemije covida-19 odkrili kar milijon manj rakov in opravili za 100 milijonov manj pregledov v presejalnih programih za raka. To lahko pomeni zamik pri odkrivanju raka in višje stadije ob diagnozi ter slabše preživetje bolnikov z rakom, zato pozivajo k ukrepanju, so v sporočilu za medije napisali v Zvezi slovenskih društev za boj proti raku.
Po podatkih slovenskega registra raka so številke zaskrbljujoče tudi v Sloveniji, kjer odkrivajo 10 odstotkov manj novih rakov kot v obdobju pred epidemijo. Onkološka zdravstvena dejavnost ves čas pandemije poteka neprekinjeno, zato je v primerjavi z Evropo v Sloveniji situacija na področju zgodnjega odkrivanja raka v presejalnih programih bistveno boljša.
To je v današnjem nagovoru izpostavil tudi minister za zdravje Janez Poklukar. Kot je spomnil, so se vse onkološke dejavnosti v Sloveniji med pandemijo z izjemo začetka prvega vala nenehno izvajale. V tem času so beležili 30-odstotno zmanjšanje števila novih primerov in napotitev, a so kasneje za upad z vsemi ukrepi uspeli omejiti tako, da po njegovih besedah ne opažajo več odstopanja od predvidenega oz. pričakovanega števila obravnav, morda manjši upad opažajo le pri prijavljenih novih primerih raka. "Medtem so vse preventivne, diagnostične in kurativne dejavnosti potekale v enakem obsegu kot pred epidemijo," je poudaril.
Po navedbah vodje programa Dora Kristijane Hertl se je lani presejalne mamografije udeležilo 74 odstotkov vseh povabljenih žensk, v letošnjem prvem polletju pa že 77 odstotkov. V letu 2020 so skupno odkrili okoli 600 rakov dojk, v letu pred epidemijo (2019) pa 625. "Dolgoročni cilj programa Dora je za tretjino zmanjšati število smrti žensk zaradi raka dojk," je povedala. Ženske pozivajo, naj zaradi epidemije ne odlašajo s presejalno mamografijo. "Redna udeležba v organiziranem programu zgodnjega odkrivanja raka dojk dokazano v ciljni populaciji žensk zmanjšuje umrljivost za rakom dojk in povečuje preživetje bolnic," je dodala.
Tudi pri programu Svit so zamude zaradi epidemije v lanskem poletu nadoknadili. Kot je dejala vodja programa Dominika Novak Mlakar, je bila odzivnost v letu 2020 primerljiva z letom 2019. Na vabilo se je tako odzvalo 64,4 odstotka oseb. Podatki registra raka kažejo, da za rakom na debelem črevesu in danki povprečno vsako leto zboli več kot 1300 prebivalcev Slovenije. "S tem programom zmanjšujemo število na novo zbolelih in raka odkrivamo v zgodnejših stadijih, kar bolniku omogoči učinkovitejše spopadanje z boleznijo ter posledično boljšo kakovost življenja," je poudarila.
Triletna pregledanost ciljne skupine žensk v programu Zora pa je konec leta 2020 ostala nad ciljno vrednostjo 70 odstotkov. "Prav zaradi velike udeležbe žensk v programu Zora in visoke kakovosti storitev v programu danes vsako leto v Sloveniji pravočasno odkrijemo okrog 1600 predrakavih sprememb, s tem pa lahko preprečimo, da bi te ženske zbolele z rakom materničnega vratu," pravi vodja programa Zora Urška Ivanuš.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.