Slovensko nacionalno združenje za spomenike in spomeniška območja se je ob letošnjem dnevu osredotočilo na vlogo skupnosti in dediščinskih skupnosti pri nepremični kulturni dediščini in njeni prenovi. O tem so v petek pripravili spletno okroglo mizo, na kateri so opozorili na pomen, ki ga ima skupnost pri tovrstni prenovi. Sodelujoči so se strinjali, da je vloga skupnosti pri tem velika, zajema pa tako posameznike in institucije kot občine in gospodarstvo.
Na družbenih omrežjih tudi zbirajo zgodbe, fotografije ter video in zvočne zapise o spregledani dediščini.
Kot so zapisali v združenju, ohranjanje kulturne dediščine zahteva kritično preučevanje preteklosti, kolikor njena praksa zahteva zagotavljanje prihodnosti. V zadnjih letih so se začele razprave o opuščanju in brisanju nekaterih pripovedi ter privilegiju nekaterih zgodb pred drugimi. Obravnavanje spornih zgodovin zato vključuje zapletene pogovore, izogibanje pristranskim pogledom in interpretacijam preteklosti.
Konvencija o svetovni dediščini iz leta 1972 pravi, da poslabšanje ali izginotje katerega koli predmeta kulturne ali naravne dediščine pomeni škodljivo osiromašenje dediščine vseh narodov sveta. Vendar pa neravnovesja pri prepoznavanju, razlagi in ohranjanju različnih kulturnih manifestacij še vedno obstajajo.
"Uspešno ohranjanje premične in nepremične kulturne dediščine je rezultat številnih raziskav, raznolikih znanj, osebnih izkušenj ter sodelovanj, saj pot do pravih odgovorov ni vedno ena ali enostavna. Sodelovanje je nujno, pri ohranjanju večplastne dediščine namreč nismo izolirani, ampak vedno v stiku in odnosu z drugimi, s skupnostjo in/ali (dediščinskimi) skupnostmi," so še zapisali v ICOMOS Slovenija.
Mednarodno združenje ICOMOS je 18. april za mednarodni dan spomenikov razglasilo leta 1982, leto kasneje pa ga je potrdila tudi generalna skupščina organizacije Unesco.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.