Ob kulturnem prazniku številne prireditve in brezplačni obiski kulturnih ustanov

Venec k Prešernovemu spomeniku v Ljubljani so dopoldne položila predsednica republike Nataša Pirc Musar, prav tako ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac.

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je vabilo na 39. tradicionalni recital Prešernove poezije ob slovenskem kulturnem prazniku. Člani združenja, igralke in igralci iz vseh slovenskih poklicnih gledaliških hiš in samostojni ustvarjalci na področju kulture, so točno opoldne kulturni praznik s poezijo počastili na ljubljanskem Prešernovem trgu, novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu.

V Kranju je potekal tradicionalni Prešernov smenj, osrednja prireditev ob kulturnem prazniku pa je bila ob 13. uri v Vrbi, Prešernovem rojstnem kraju.

Najvišja priznanja v slovenski umetnosti so podelil na predvečer praznika na državni proslavi v Cankarjevem domu. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa so prejeli vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.

Slovenskega kulturnega praznika se s prireditvami spominjajo tudi zamejski Slovenci v vseh štirih sosednjih državah, Avstriji, Hrvaški, Italiji in na Madžarskem, ter po svetu.

Poslanica Goloba 

Ob kulturnem prazniku je predsednik vlade Robert Golob v poslanici zapisal, da so Prešernova dela odraz identitete slovenskega naroda in njegovega mesta v evropski kulturi. "Njegova Zdravljica, ki odmeva kot himna miru in povezovanja med narodi, ostaja večna spodbuda k strpnosti in sožitju."

Da kultura ne pozna meja, po njegovem mnenju dokazuje tudi projekt Nove Gorice in Gorice, ki sta postali Evropska prestolnica kulture. "Meje, ki so razdvajale, zdaj združujejo in ustvarjajo novo skupno zgodbo. Evropska prestolnica kulture je spodbujevalec tega procesa, skupni prostor – streha, pod katero se snujejo ideje in vizije, ki bodo pustile trajni pečat na evropskem zemljevidu," je še zapisal Golob in dodal, da naj praznik opominja na moč besede, zvoka in giba.