Ob koncu Pahorjevega mandata 240.000 evrov odpravnin?

Nekdanja vodja kabineta predsednika vlade Simona Dimic je imela v pogodbi določeno odpravnino v višini treh osnovnih plač. Če bi jo izplačali, bi dobila okoli 6.600 evrov neto. Ker je odšla sama, pa ni dobila odpravnine. Po zakonu so namreč do nje upravičeni javni uslužbenci, katerih delovno razmerje je vezano na osebno zaupanje ministra ali funkcionarja, pa še to le po preteku mandata in v primeru brezposelnosti.

Po odhodu Dimičeve ima v kabinetu premierja Boruta Pahorja še pet javnih uslužbencev predvideno izplačilo odpravnine v višini treh njihovih osnovnih plač, medtem ko je bilo takih ob koncu mandata premierja Janeza Janše šest, pri čemer so izplačali zgolj eno odpravnino. V generalnem sekretariatu vlade so bile na začetku novega mandata tri pogodbe z odpravnino, trenutno je v veljavi še ena. V času Janševe vlade je bilo tovrstnih pogodb pet, izplačana je bila ena odpravnina.

Od trenutno štirih zaposlenih javnih uslužbencev, vezanih na osebno zaupanje finančnega ministra Franca Križaniča, imajo trije v pogodbi o zaposlitvi določeno pravico do odpravnine. V njegovem mandatu, ki je od 22. novembra 2008 dalje, je imelo od šestih pet javnih uslužbencev pravico do odpravnine, enemu so jo izplačali. V mandatu prejšnjega finančnega ministra Andreja Bajuka, v obdobju med 3. decembrom 2004 in 21. novembrom 2008, je imelo od 15 javnih uslužbencev 12 pravico do odpravnine. Devetim so jo izplačali.

Na ministrstvu za šolstvo in šport lahko odpravnino dobijo štirje javni uslužbenci, če jim delovno razmerje preneha s potekom mandata ministra. Tudi v prejšnjem mandatu so imeli tako določbo v pogodbi o zaposlitvi štirje. Odpravnino so dobili, če jim je prenehalo delovno razmerje v državni upravi. Na ministrstvu za javno upravo je imela le ena pogodba določbo o odpravnini, in sicer v mandatu prejšnje vlade. Določbo "v primeru, da ministru za javno upravo preneha funkcija iz kakršnega koli razloga pred iztekom mandata, je javna uslužbenka upravičena do izplačila odpravnine v znesku treh osnovnih plač za delovno mesto, na katerega je bila razporejena" je imela uslužbenka, ki je v kabinetu opravljala dela in naloge tajnice državnega sekretarja v času ministrovanja Gregorja Viranta. A odpravnine ji niso izplačali.

V mandatu prejšnje vlade so imeli v pogodbi o zaposlitvi odpravnino predvideni trije zaposleni na gospodarskem ministrstvu. Izplačali so jo dvema, ki jima je delovno razmerje prenehalo zaradi prenehanja mandata ministra. V času ministrovanja Mateja Lahovnika sta imela takšno določbo dva zaposlena, trenutno ima v pogodbi o zaposlitvi določbo o odpravnini ena oseba, vezana na zaupanje ministrice Darje Radić.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je v mandatu ministra Dejana Židana za čas njegovega mandata zaposlen en javni uslužbenec, ki ima pravico do odpravnine. V času ministra Henrika Gjerkeša je imel pravico do odpravnine en, pod Milanom Pogačnikom pa trije zaposleni. Med ministrovanjem Iztoka Jarca so bile za določen čas sklenjene štiri pogodbe, v času mandata ministrice Marije Lukačič pa je bilo sklenjenih šest pogodb o zaposlitvi z možnostjo odpravnine v znesku treh osnovnih plač.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v sedanjem mandatu tako funkcionarja kot javni uslužbenci, ki imajo delovno razmerje sklenjeno za čas trajanja funkcije ministra, nimajo izrecno določene pravice do odpravnine, prav tako ne na inšpektoratu za delo. V preteklem mandatu pa so imeli pravico do odpravnine trije. V času mandata kulturne ministrice Majde Širca se je štirim javnim uslužbencem določila odpravnina. Med ministrovanjem Vaska Simonitija je imelo pravico do odpravnine pet zaposlenih.

V kabinetu ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal ne vodja kabineta in ne zaposleni za obdobje njenega mandata v pogodbah o zaposlitvi nimajo določenih odpravnin. Pravico do odpravnine sta imela le dva javna uslužbenca obrambnega ministrstva, zaposlena v kabinetu prejšnjega ministra Karla Erjavca. Odpravnina pa v enem primeru ni bila izplačana zaradi sporazumne prekinitve delovnega razmerja, v drugem primeru pa zaradi nadaljevanja dela v javni upravi.

Na zdravstvenem ministrstvu je imelo v mandatu prejšnje vlade pravico do odpravnine pet, v sedanji vladi pa šest zaposlenih. Trenutno so na ministrstvu trije uslužbenci, ki lahko dobijo odpravnino. Ob zaključku mandata pretekle vlade so imeli trije javni uslužbenci na ministrstvu za okolje in prostor pogodbe o zaposlitvi z določbo za odpravnino. Trenutno so zaposleni štirje javni uslužbenci, ki imajo delovno razmerje vezano na funkcijo zunanjega ministra Samuela Žbogarja. V celotnem mandatu prejšnjega ministra je bilo na funkcijo ministra vezanih pet javnih uslužbencev in nihče v pogodbi ni imel določene pravice do odpravnine.

Na prometnem ministrstvu imajo štirje zaposleni v kabinetu določene odpravnine, v času prejšnje vlade pa so jo imeli predvideno trije. V prejšnji vladi so imeli v pogodbi o zaposlitvi določeno pravico do odpravnine tudi trije "kabinetni" javni uslužbenci ministrstva za pravosodje. V sedanjem mandatu so bile do danes sklenjene štiri takšne pogodbe, vendar dve nista več veljavni. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je imelo v prejšnjem mandatu pravico do odpravnine 12 oseb, izplačali so jo trem. V tem mandatu je bila pravica do odpravnine dodeljena šestim javnim uslužbencem, izplačana ni bila nikomur.

V službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko imata minister Henrik Gjerkeš in državna sekretarka po prenehanju mandata pravico do nadomestila osebnega dohodka. Trije zaposleni pa imajo pravico do odpravnine, razen če še naprej ostanejo zaposleni v državni upravi. V času ministrovanja Ivana Žagarja so imeli možnost odpravnine štirje, izplačali so jo enemu. Pri ministrici Zlati Ploštajner so izmed dveh odpravnino izplačali enemu. V službi vlade za razvoj in evropske zadeve so trije javni uslužbenci z možnostjo odpravnine. Nekdanji minister Jože P. Damijan je imel v kabinetu dva zaposlena za določen čas trajanja funkcije ministra, poznejši Žiga Turk pa štiri zaposlene za določen čas trajanja funkcije ministra. V vseh pogodbah je bila dogovorjena pravica do odpravnine v znesku treh osnovnih plač za delovno mesto, ki so ga zasedali.

Če štejemo, da imajo ''kabinetni'' javni uslužbenci okoli 2.000 evrov neto plače, državo konec vladnega mandata precej stane. Ker jih je okoli 40 s plačo okoli 2.000 evrov neto in dobijo trimesečno odpravnino, bi jim morali skupno izplačati 240.000 evrov. A strošek predstavljajo tudi enoletna nadomestila plač, ki v primeru brezposelnosti pripadajo nekaterim funkcionarjem, ministrom in poslancem. Poleg pravice do nadomestila je nekdanji minister upravičen do socialnega zavarovanja, v času prejemanja nadomestila mu teče delovna doba. V primeru upokojitve pa nekdanjemu ministru ali poslancu pripada celo pravica do odpravnine.