Acceto, ki je funkcijo predsednika Ustavnega sodišča prevzel danes, je v svojem nagovoru poudaril, da "Ustavno sodišče ni prvi, ampak bolj ko ne zadnji varuh ustavnosti in temeljnih prvin načela pravne države, ki naslavljajo tako vse oblastne institucije kot posameznike".
Po njegovih besedah je Ustava zaveza in poziv njenim naslovnikom, v prvi vrsti nosilcem oblasti, da jo udejanjajo. Prepričan je namreč, da ni dovolj, da ustavo zgolj na deklaratorni ravni priznavamo ali globoko cenimo temeljna načela demokracije, pravne države, delitve oblasti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. "Naše aktivno ravnanje ob spoštovanju njihovih sporočil je potrebno, da ne ostanejo zgolj izraz upajočega prizadevanja, ampak dejansko usmerjajo delovanje skupnosti in bivanje posameznika v njej," je izpostavil.

Udejanjanje ustavnih določb po Accettovih besedah terja ustrezno razumevanje njihovega sporočila, o njem pa se je treba pogosto izpraševati tudi ob pojavu novih pravnih ali dejanskih vprašanj, kar se je še posebej izkazalo ob epidemiji covida-19.
Ob tem se namreč zastavlja vprašanje, ali lahko izredni dogodki terjajo ponovno tehtanje posameznih temeljnih ustavno varovanih vrednot, še posebej če si te navidezno stojijo nasproti. "Pandemija covida-19 držav ne postavlja pred dilemo med varovanjem zdravja in življenja ljudi na eni strani ter spoštovanjem načel pravne države na drugi strani," je prepričan Accetto. Obstoječa ustavna ureditev namreč po njegovih besedah ob polnem spoštovanju ustavnih zapovedi omogoča tudi učinkovito izvajanje ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa.
Kot slavnosti govornik je zbrane v nadaljevanju nagovoril še eden od avtorjev delovnega osnutka ustave Tine Hribar, ki je ob tem izpostavil pomen ustavne prisege v delu, ki navaja: "Ravnal bom po svoji vesti." Kot je poudaril, človek kot oseba in nosilec svojega osebnega dostojanstva ni podrejen ničemur razen svoji vesti. Zato ustavna prisega po njegovih besedah pomeni, da posameznik ne bo deloval avtomatično, še manj sledil političnemu oziroma strankarskemu ali religioznemu oziroma cerkvenemu avtomatizmu.

Slavnostne seje so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Igor Zorčič in nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk.
Svojo neudeležbo pa so predhodno poleg prvega predsednika Ustavnega sodišča Petra Jambreka napovedali še štirje drugi nekdanji predsedniki Ustavnega sodišča. Ti se po Jambrekovih besedah ne strinjajo z odločitvami Ustavnega sodišča pri presoji nekaterih vladnih ukrepov za zajezitev epidemije.
Delovni osnutek slovenske Ustave je po naročilu ustavne komisije takratne slovenske skupščine poleti 1990 v gradu Podvin pripravila skupina strokovnjakov, ki jih je vodil Jambrek. Besedilo nove Ustave je bilo nato z nekaterimi spremembami v skupščini sprejeto 23. decembra 1991, veljati pa je začelo še isti dan.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.