Ob dnevu urgentne medicine: 'Sistem je pod velikim pritiskom, ukrepanje je nujno'

Letošnji slogan dneva urgentne medicine je Podnebne spremembe vplivajo na vaše zdravje. "Tudi v Sloveniji smo na žalost v zadnjih letih priča naravnim katastrofam, kot so požari in poplave, in ti dogodki seveda vplivajo na sistem zdravstva, na nujno medicinsko pomoč, na tiste, ki v njem delujemo, zato želimo ob tem dnevu opozoriti širšo javnost in tudi državo, da je sistem nujne medicinske pomoči treba končno do konca izgraditi," je v današnji izjavi za medije povedal namestnik predstojnika urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Andrej Hohnec.

Opozoril je, da je sistem pod velikim pritiskom, zato je ukrepanje nujno. "Že nekaj časa se pogovarjamo o reformi sistema nujne medicinske pomoči, strokovna izhodišča so bila podana, a je zadeva zastala. Zato bi ob tej priložnosti pozval odločevalce k ukrepanju, zato da dobimo robusten sistem, ki bo lahko nudil ljudem ustrezno pomoč," je dejal.

Po njegovih besedah je nujno tudi ukrepanje zoper nasilje nad zdravstvenimi delavci. "Urgentne službe se redno srečujejo z različnimi oblikami nasilja, od verbalnih do fizičnih. V zadnjih letih je tega vedno več in to vpliva na naše delo, vpliva tudi na varnost bolnikov, zato pozivam, da kot družba naredimo temu konec. Toleranca mora biti ničelna, zato prosim državljanke in državljane, da prispevajo svoj podpis v akcijo zbiranja podpisov za spremembo zakonodaje, ki bo to nasilje uvrstila med uradno pregonljiva kazniva dejanja," je dejal.

Strokovni vodja zdravstvene nege urgentnega centra Jernej Mori je pojasnil, da se polovica vsega nasilja v zdravstvu zgodi v urgentnem centru. "Urgentni centri so tudi območje, kjer je največkrat uporabljeno hladno ali strelno orožje, največkrat so žrtve medicinske sestre. V letu 2022 smo zabeležili 61 primerov verbalnega nasilja, torej groženj ali zmerjanj, in 10 primerov fizičnega nasilja," je navedel. Opozoril je, da takšni dogodki dodatno spodkopavajo kadrovsko sestavo, kjer že tako s težavo zapolnjujejo mesta.

Predstojnik urgentnega centra Gregor Prosen je ponovno opozoril, da je sistem urgentne medicine v Sloveniji "tik pred razsulom", saj že vrsto let čakajo na njegovo ureditev. Kot še posebej problematično je izpostavil nasprotovanje nekaterih lokalnih skupnosti uvedbi novega sistema nujne medicinske pomoči z mrežo satelitskih centrov. "Če bomo šli to pot, kmalu ne bo nikogar in ničesar več, ne samo mreže, ampak tudi zdravnikov in dežurnih služb, za katere se lokalne skupnosti tozadevno borijo," je dejal.

"Treba se je zavedati, da nimamo neskončnih virov, ne denarnih še manj pa kadrovskih, in bi morali biti pragmatični, kako bomo te vire uporabili za najširše dobro," je poudaril. Lani so v mariborskem urgentnem centru izvedli okoli 126.000 urgentnih storitev. Zdravniška stavka se čuti predvsem pri večjem številu pacientov z nižjo triažno kategorijo in velikem deležu paliativnih pacientov, za katere bi morala država prav tako ustrezneje poskrbeti, je še opozoril Prosen. "Vse več je sobolevnih, krhkih bolnikov, katerih obravnava je seveda bolj zapletena in zahteva hospitalizacijo, bolniških postelj pa enostavno ni dovolj," je pojasnil. "K tem stvarem je treba pristopiti sistematično, celostno in ne samo gasiti požarov, kakor smo jih v zdravstvu gasili zadnjih 20 do 30 let," je dodal.