Ministrica za kulturo Andreja Rihter je na gradu Strmol sprejela letošnjega Prešernovega nagrajenca in dobitnike nagrad Prešernovega sklada. Ministrica je izrazila prepričanje, da se je kultura toliko vživela v našo notranjost, da bi našli redkokaterega v Sloveniji, ki ne bi poznal naše kulturne ustvarjalnosti, naših posameznikov ter letošnjih nagrajencev, ki so po njenem mnenju tudi spodbuda za nadaljnje ustvarjanje.
V imenu upravnega odbora Prešernovega sklada, ki se mu letos izteka štiriletni mandat, je njegova predsednica Meta Hočevar zaželela slovenski umetnosti, da bo še naprej cvetela ter da jo bo okolje, v katerem se rojeva, znalo izrabiti, kajti sicer jo bo, kot je dejala, pograbilo kakšno drugo okolje. Ob tem je še izrazila upanje, da slovenska kultura in umetniki ne bodo sčasoma izbrisani s tega prostora.
Recital pred Prešernovim spomenikom
Na ljubljanskem Prešernovem trgu pa je opoldne potekal tradicionalni recital Prešernove poezije v izvedbi slovenskih igralk in igralcev, ki ga prireja Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Nekateri muzeji in galerije so imeli danes dan odprtih vrat, svoja vrata pa je več domačim založnikom odprla tudi ljubljanska knjigarna Konzorcij, kjer so se predstavile založba Litera, Mladinska knjiga, Literatura, Cankarjeva založba, novomeška založba Goga in Študentska založba. V Slovenski kinoteki pa bodo 8. februar ob 20. uri obeležili s projekcijo filma Oda Prešernu mladega režiserja Martina Srebotnjaka.
V Prešernovem rojstnem kraju Vrbi je potekala osrednja prireditev, na kateri je bil slavnostni govornik državni sekretar na kulturnem ministrstvu Vojko Stopar. Sicer pa je občina Žirovnica danes za vse ljubitelje kulture organizirala že tradicionalni pohod po poti kulturne dediščine v vaseh pod Stolom. V okviru tega je bila organizirana tudi predstavitev spomenikov in programov: Čopove rojstne hiše in zbirke v Žirovnici, Aleje slavnih rojakov pred osnovno šolo v Zabreznici, Janševega čebelnjaka na Breznici, Finžgarjeve rojstne hiše in zbirke v Doslovčah, Manufakture Mojstra Janeza v Smokuču, Jalnove rojstne hiše in zbirke na Rodinah, Prešernove hiše in zbirke v Vrbi in cerkve Sv. Marka v Vrbi.
Na Obali je bila osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v portoroškem Avditoriju. Slavnostni govornik je bil predsednik DSP Vlado Žabot, piranska županja Vojka Štular pa je ob tej priložnosti kulturnim ustvarjalcem podelila plakete občine Piran. Praznik kulture so na svoj način obeležili tudi v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, kjer so premiermo uprizorili antidramo Plešasta pevka Eugena Ionesca v režiji Sama M. Strelca.
Zamejci so praznik kulture počastili z osrednjo nedeljsko proslavo v Kulturnem domu v Trstu. Proslava, zasnovana kot gledališka predstava, nosi naslov Kjer se ljubezen izliva v sinje nebo. Miran Košuta in Marko Sosič sta za to priložnost iz celotnega opusa Srečka Kosovela oblikovala izbor poezij, pisem in pesmi, z gledališkim konsom pa so obenem počastili tudi stoletnico Kosovelovega rojstva.
Florjan Lipuš okrcal državo
Na osrednji državni proslavi ob kulturnem prazniku v Cankarjevem domu v Ljubljani so podelili nagrade Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado, ki jo je prijel pisatelj Florjan Lipuš. Dobitniki nagrad Prešernovega sklada so klarinetist Mate Bekavac, igralec Radoš Bolčina, pisatelj Iztok Geister, baletna plesalka Alenka Ribič Laufer, slikar Oto Rimele in skladatelj Igor Štuhec. Slovesnosti ob podelitvi nagrad - podeljuje jih upravni odbor Prešernovega sklada, ki mu predseduje Meta Hočevar - je sledil umetniški program z naslovom Romantika v režiji Sebastijana Horvata. Prireditev je potekala v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
"Stojimo pred svetlim trenutkom, ko se bo slovenska beseda slišala po vsej Evropi, saj se je s svojo ustvarjalnostjo že davno vključila enakovredno med ostale evropske narode. Uveljavitev našega jezika na evropski ravni bo vzpodbujala tudi druge ogrožene jezike, ki bi lahko postali naši zavezniki. Paradoksno, protislovno k temu je jezikovno stanje na Koroškem: medtem ko Slovenija skrbi za to, da se bo naša beseda razlegala v širokem evropskem prostoru, pa jo na Koroškem sami utišujemo in zmanjšujemo, s svojo politično nezrelostjo in nepoučljivostjo skrbimo za to, da se vedno manj razlega med nami," je med drugim v svojem govoru dejal Florjan Lipuš.
Nagrada za pozni opus
Lipuš je Prešernovo nagrado prejel za svoj prozni opus. Kot so zapisali v utemeljitvi, je že z romanom Zmote dijaka Tjaža (1972) postal eno najbolj vidnih imen sodobne slovenske proze. S tem delom in še s prevodi vrste drugih, ki so sledila, denimo Odstranitev moje vasi, Jalov pelin, Srčne pege, Stesnitev, je prodrl tudi v širši svet, Lipuševo najnovejše delo Boštjanov let, ki nosi letnico 2003, pa kaže nov vzpon in strnitev njegovih pripovednih moči, piše v utemeljitvi.
