O zdravstvu po epidemiji: 'Več bo videoposvetov, vlagati moramo v razvoj aplikacij'

V oddaji 24UR so se voditeljici Maji Sodja v rubriki Fokus pridružili pediatrinja dr. Helena Mole, družinska zdravnica dr. Davorina Petek in ginekolog dr. Borut Kobal. O tem, da se je delo v zdravstvu po izbruhu epidemije bolezni covid-19 močno spremenilo, so se strinjali vsi sogovorniki. "Delo smo si organizirali tako, da čim več dela opravimo prek telefona in elektronske pošte," je povedala dr. Moletova in izpostavila, da hkrati poskušajo čim bolj nemoteno izvajati sistematske preglede. "Ne moremo si privoščiti, da bi se nam ob vsem tem zaradi neprekuženosti spet pojavili oslovski kašelj, ošpice ali druge bolezni," je dejala pediatrinja.

Davorina Petek, družinska zdravnica, je dodala: "Obravnava poteka drugače kot pred krizo. Najprej smo vzpostavili takšen princip, da vsak bolnik najprej pokliče in po telefonu dobi ustrezna navodila. S tem smo podprli zahtevo po socialnem distanciranju, saj ne bi bilo prav, da bi se ljudje srečavali v čakalnicah."

Borut Kobal pa je o delu na Ginekološki kliniki Ljubljana povedal: "Da ni spremljevalcev ob porodu, je bilo vsem zelo težko sprejeti. A še bolj pomembno je bilo, da nosečnicam nudimo varno obravnavo. Porodni blok smo razdelili na tako imenovani covid-blok in blok za preostale nosečnice. Kar zadeva  kirurško delo, pa smo se morali zaradi potrebe Kliničnega centra izseliti, tako da to delo zdaj opravljamo v stari porodnišnici."

Tudi na psihiatrični kliniki delo teče drugače. V ljubljanski se denimo običajno zdravi 600 bolnikov, a so jih zaradi epidemije precej odpustili domov, na kliniki je zdaj okoli 300 bolnikov, to so tisti, ki imajo res hude duševne motnje, ki so lahko nevarni sebi in drugim.

Klinični psihologi pravijo, da je stanje koronakrize za tiste med nami, ki so socialno anksiozni, morda celo ugodno, za večino ljudi s težavami v duševnem zdravju pa seveda grozljivo. Več je tesnob, paranoidnosti, razdražljivosti, sporov, celo nasilja. Kratke brezplačne razbremenilne pogovore nudijo v 51 zdravstvenih domovih, obstaja pa tudi telefon – številka je 041 443 443 – kjer so svetovalci na voljo do polnoči.

Iz krize ne bomo izšli čez noč, se strinjajo sogovorniki. "Pred ambulantami družinskih zdravnikov ne bo smelo biti polnih čakalnic, saj bo treba še naprej podpirati socialni distanco – kar pomeni, da se bo tudi v prihodnje delalo tako, da bo vsak bolnik najprej poklical in po telefonu pridobil navodila za nadaljnje zdravljenje. Telemedicino bo treba razviti: ne samo v smislu telefonov, videoposvetov, ampak tudi prek kakšnih aplikacij," je izpostavila družinska zdravnica dr. Petkova in navedla, da s tem že imajo nekaj malega izkušenj, omenila je aplikaciji za bolnike z astmo in sladkorno boleznijo.