Brecelj pozdravlja nov zakon: 'Fascinantno, kaj so pripravili'

"Dokončnih sklepov še nismo sprejeli, trudimo  pa se dajati pozitivne predloge na zakon, pri tem pa poskušamo opozarjati tudi na morebitne pasti v zakonu. A vsi se strinjamo, da so spremembe potrebne in da tako več ne gre. Fascinantno je, kaj so na ministrstvu pripravili v tako kratkem času," je ocenil Erik Brecelj. 

Veseli ga, da je v zakonu opredeljeno nagrajevanje zaposlenih v zdravstvenem sistemu, je izpostavil. Zakon definira tudi pogoje za podelitev koncesij, ki jih, kot pravi, v strateškem svetu podpirajo, a treba je postaviti pravila igre, poudarja. "Zavedamo pa se, da je treba biti oprezen, skrbi nas, kako bo potekal ta prehod, ampak enkrat je treba začeti," je dejal. Svet sicer ne podpira denimo ukinitve zdravstvenega doma za študente, je izpostavil. 

'Pomembno bo dobro nagrajevanje'

"Razumljivo je, da je veliko pripomb zasebnih zdravstvenih delavcev, a mene ne skrbijo pripombe takšnih zdravnikov. Pred očmi imam 10.000 in več javnih zdravstvenih delavcev, ki si zaslužijo, da če delajo več, so za to tudi več plačani."  Kot je poudaril, bo ta zakon uspel, če bodo zaposleni dobro nagrajeni, je opozoril.

O kritikah predloga, da naj bi številni odšli iz zdravstva, pa je dejal, da je to možno, ampak da na to opozarjajo "tisti, ki so svoje firme prodali na primer tujim skladom, tisti, ki načrtujejo prodati, tisti, ki delajo v podjetjih, kjer je večina prihodkov samoplačniških. To je razumljivo, pač to je biznis," meni.

"Mene ne skrbi tistih 100 zdravnikov, ki tako razmišlja, ampak pred očmi vidim tistih 10.000 in več javnih zdravstvenih delavcev, ki si zaslužijo, da če delajo več, da so za to nagrajeni," je ponazoril. Dodal je, da se ne sme zgoditi kakor v zobozdravstvu, ko imajo zobozdravniki največji interes delati samoplačniško, ljudje pa so se navadili plačevati.

Strinja se tudi z delom po podjemnih pogodbah za vse zaposlene, ker je treba opraviti "v javnih zdravstvenih zavodih več dela in ne moremo zahtevati od zaposlenih, da to delajo za nadure". Ob tem upa, da bodo na podlagi podjemnih pogodb zaposleni "z nekoliko večjim veseljem opravljali delo v javnih zdravstvenih zavodih popoldne".

Številne pripombe bo po njegovih besedah sprožila določba iz predloga, ki zapoveduje, da morajo dežurno službo opravljati vsi zaposleni v javnem zdravstvenem sistemu, tudi koncesionarji. "Tako bi razbremenili tiste, ki zdaj delajo ogromno, ki dobesedno umirajo po urgencah," je prepričan.

"Skrbi nas, kako bo potekal prehod, ampak enkrat je treba začeti," pa je odvrnil na vprašanje, kaj ga v zvezi s predlogom skrbi. Za primer je navedel področje radiologije, kjer je po njegovih besedah veliko samostojnih podjetnikov, ki ne dežurajo. Dodal je, da bodo morali začeti ocenjevati precenjenost oziroma podcenjenost posameznih storitev.

Na ministrstvu za zdravje so ob pripravi predloga po Brecljevih besedah upoštevali številne predloge strateškega sveta, zaradi česar je prijetno presenečen. Predlog novele je od ponedeljka v javni razpravi, ki bo trajala do 16. oktobra.

Napovedal je, da bo strateški svet pripravil nekaj predlogov za oblikovanje novega zakona o javnih zdravstvenih zavodih.

Številni pomisleki 

Medtem ko koalicijski partnerji podpirajo predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, številni izražajo pomisleke nad spremembami. Tako ima številne pomisleke opozicija, v strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov pa so zgroženi nad predlogom novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v javni razpravi. Menijo, da javne zdravstvene delavce postavlja v položaj tretjerazrednih državljanov, saj jim med drugim predpisuje prisilno delo v javnih zavodih izven rednega delovnega časa pod pogoji države.

Kaj prinaša novi zakon? 

Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katere cilj je regulacija javne in zasebne zdravstvene mreže. Predlog med drugim omejuje delo pri zasebnih izvajalcih in vzpodbuja dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Predlog bo v javni razpravi do 16. oktobra.

Glavna vsebina predloga novele je ureditev razmerij med izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki delujejo v javni mreži, in tistimi, ki delujejo izven nje, so zapisali v predlogu. Zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti s koncesijo so del javne mreže in opravljajo javno zdravstveno službo, zato se za njih na področju financiranja in zaposlovanja uporabljajo enaka pravila opravljanja zdravstvene dejavnosti kot za javne zdravstvene zavode.

Javni zdravstveni zavodi morajo pri razmejevanju javne službe in tržne dejavnosti upoštevati, da tržna dejavnost zgolj dopolnjuje javno zdravstveno službo. Javni zavod bo lahko storitve iz tržne dejavnosti opravljal le izven ordinacijskega časa.

Vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo po predlogu morali pred registracijo pri Ajpesu pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Dovoljenje bodo izdali le vlagateljem, ki izpolnjujejo vse potrebne pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti in ki jo bodo opravljali v svojem imenu in za svoj račun.

Z namenom omejevanja t. i. popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnikih in razmejitve javnega ter zasebnega zdravstva ponovno uvajajo tudi konkurenčno prepoved dela.

Delo pri drugem izvajalcu ostaja omogočeno, in sicer zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v javni mreži. Mora pa pridobiti soglasje za opravljanje dela pri drugem delodajalcu, ki ga izda direktor javnega zavoda za največ šest mesecev.

Pogoji za pridobitev soglasja za opravljanje dela pri drugem delodajalcu v javni zdravstveni mreži, kot jih določa predlog, so, da pri matičnem izvajalcu niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in je realiziran program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za vrste zdravstvenih storitev, ki jih zdravstveni delavec opravlja. Delavec ob tem ne sme odklanjati dodatnega dela v lastnem zavodu.

Direktor zavoda lahko izda soglasje za delo pri drugem izvajalcu tudi brez izpolnjevanja naštetih pogojev, v kolikor gre za dela in naloge v splošno korist, kot so neprekinjeno zdravstveno varstvo v drugem javnem zdravstvenem zavodu, paliativna oskrba in delo v gorski reševalni službi, pri Rdečem križu ter Slovenija-transplant.

Novost v mreži javne zdravstvene službe je določitev zdravstvenih regij. S predlogom širijo tudi možnost izvajanja specialistične bolnišnične dejavnosti na vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, torej na katerokoli pravno ali fizično osebo, ki je pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, kar pomeni, da ni več omejitve na izvajalca v statusni obliki "bolnišnica", "zdravilišče" ali "zasebni zdravnik specialist". S predlogom zakona uvajajo dnevne bolnišnice, ki obravnavo zaključijo v 12 urah. Novost pa je tudi zahteva, da se na spletni strani ministrstva objavi nabor vseh bolnišnic v Sloveniji.

Med ključnimi rešitvami izpostavljajo tudi možnost vlade, da lahko v okviru zasebne zdravstvene dejavnosti določi najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev, ki so nujne za zadovoljevanje potreb ljudi.