Slovenija

O stavki kovinarjev v torek

Ljubljana, 28. 01. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Pogajanja med delodajalci in delojemalci v dejavnostih elektroindustrije, kovinske industrije ter kovinskih materialov in livarn so se končala neuspešno. Sindikati zahtevajo dvig izhodiščne plače, odločitev o sredini stavki pa bo znana v torek.

V primeru, da do torka opoldne ne bodo dosegli dogovora, bo v sredo dvourna splošna stavka kovinarjev.

SKEI je 17. januarja izvedel opozorilni protest
SKEI je 17. januarja izvedel opozorilni protest FOTO: Dare Čekeliš

Na današnjih pogajanjih so dosegli dogovor, da bodo delodajalci na svojih upravnih odborih predstavili predlog Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) za zvišanje izhodiščnih plač za vse tarifne razrede v višini 6500 tolarjev, z možnostjo postopnega zvišanja. Tako naj bi se s 1. februarjem izhodišča povečala za 3250 tolarjev, preostanek pa naj bi bil poravnan v dveh obrokih do 1. junija. Delodajalci bodo na zahteve sindikata odgovorili v torek dopoldne, in sicer najkasneje do 11:30. Če bodo ugodili zahtevam SKEI, napovedane opozorilne stavke slovenskih kovinarjev ne bo.

Predsedstvo Sindikata kovinske, elektro in metalurške industrije (SKEM) Neodvisnost je sklenilo, da se bo v primeru stavke njihov sindikat pridružil največjemu slovenskemu kovinarskemu sindikatu. K stavki bo SKEM Neodvisnost pozval tudi ostala sindikata, ki sta pogajalca za panožno kolektivno pogodbo, in sicer Sindikat kovinske industrije v okviru Neodvisnih sindikatov Slovenije in Sindikat kovinske, elektroindustrije in elektronike v okviru Konfederacije sindikatov 90.

SKEI je sicer 17. januarja pred poslopjem Gospodarske zbornice Slovenije že izvedel opozorilni protestni shod, saj v času dveletnih pogajanj na področju tarifnega dela kolektivne pogodbe ni bilo napredka. Kot so opozorili v SKEI, približno štiri petine zaposlenih v predelovalnih dejavnostih prejema plače, ki so nižje od slovenskega povprečja.

V Sloveniji je delovna sila še vedno poceni

V preteklem letu je minimalna slovenska plača v povprečju znašala 415 evrov, kar predstavlja skoraj 60 odstotkov osnovne plače za gospodarsko dejavnost. Po podatkih Evrostata je Sloveniji primerljiva le Španija, vendar je 506 evrov v Španiji predstavljalo le tretjino osnovne plače v predelovalni dejavnosti, kar pomeni, da so v resnici plače še občutno višje kot pri nas. Španiji sledijo Irska, Avstrija, Velika Britanija, Francija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. V nobeni od teh držav minimalna plača ne predstavlja niti polovico osnovne plače, kot je to pri nas.

Urna postavka dela v industriji pa kaže, da je delovna sila v Sloveniji v primerjavi z evropsko še vedno izjemno poceni. Medtem ko ura delovnega procesa pri nas stane 6,6 evra, so stroški dela v Evropi bistveno višji. Na Irskem dvakrat višji, v Italiji skoraj za trikrat, v Franciji ura dela stane 22 evrov, v Avstriji skoraj 25 evrov in v Nemčiji slabih 27 evrov.

V nasprotju z višino plač, pa smo v Sloveniji po rasti cen življenjskih potrebščin nekje pri vrhu evropske lestvice. Po zadnjem statističnem pregledu mednarodnih cen so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji od leta 1991 do leta 1998 povečale za približno sedem krat. V Avstriji so v istem času poskočile za slabo četrtino, v Italiji za tretjino, v Franciji in Nemčiji pa so ostale cene skoraj nespremenjene. Večji skok cen so doživele le še države v tranziciji, med njimi vodijo Češka, Hrvaška in Bolgarija.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10