Ugotovitve analize so namreč pokazale, da so se v dvoletnem obdobju izvajanja dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji pojavili mnogi problemi, kar ima za posledico malo sklenjenih dodatnih pokojninskih zavarovanj.
Spremembe zakona rešujejo odprta vprašanja pri izvajanju dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in, bodo po mnenju gospoda Petra Pogačarja, pozitivno vplivale na odločitve tako delodajalcev kot zaposlenih za tako imenovani drugi steber.
Spremembe se nanašajo predvsem na davčne olajšave, ki jih lahko uveljavljajo delodajalci, saj imajo prednost pri uveljavljanju davčnih olajšav, kar stimulira kolektivno zavarovanje v podjetjih. Pomembna novost je znižanje praga pristopa zaposlenih k dodatnemu prostovoljnemu kolektivnemu zavarovanju, ki znižuje sedanjo mejo 66 % zaposlenih na 51 % zaposlenih, kar je pogoj za pridobitev davčnih olajšav. Hkrati se uvajajo tudi spremembe pri ugotavljanju števila zaposlenih, ki pristopajo h kolektivnemu zavarovanju in sicer je osnova povprečno število zaposlenih v preteklem letu, za katerega podjetje uveljavlja davčne olajšave.
S spremembami je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predvsem odpravilo dvome pri uveljavljanju davčnih olajšav, ki so bili razlog za nezainteresiranost delodajalcev za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje.
Spremembe hkrati določajo, da lahko vzajemne pokojninske sklade upravljajo poleg bank in zavarovalnic tudi pokojninske družbe, ki so specializirane zavarovalnice in lahko tržijo le dodatna prostovoljna pokojninska zavarovanja. Zaradi počasnosti izvajanja pokojninske reforme in počasnega uveljavljanja drugega stebra, imajo pokojninske družbe podaljšan rok za pridobitev 15.000 zavarovancev do 1. januarja 2003.
Pomembna sprememba zakona posega tudi na področje definiranja delodajalcev, saj bodo po novem zakonu vsi delodajalci izenačeni, kar pomeni, da se bodo tudi zaposleni pri samostojnih podjetnikih lahko kolektivno zavarovali. Izjema je le samostojni podjetnik-delodajalec, ki se kolektivno ne more zaposliti, temveč lahko pristopi k individualnemu pokojninskemu načrtu.
Med prisotnimi na okrogli mizi so bili predstavniki različnih sindikatov Podravja, Gospodarske zbornice in Obrtne zbornice ter predstavniki delodajalcev, ki so sprejeli tudi določene sklepe. Sklepi se nanašajo predvsem na vložitev amandmajev na novelo zakona, ki destimulira kolektivno zavarovanje v družinskih podjetjih. Zakon namreč predvideva, da se družbeniki ali delničarji, ki imajo več kot 25 % delež v kapitalu podjetja ne morejo kolektivno zavarovati, temveč se lahko zavarujejo samo individualno, kar jih postavlja v neenakopraven položaj glede na ostale delodajalce. Ker je v Sloveniji mnogo srednjih in majhnih družinskih podjetij, ki imajo več kot 100.000 zaposlenih, predstavljajo z vidika uspešne izvedbe dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ta podjetja in njihovi zaposleni pomemben delež v strukturi vseh zaposlenih, zato je potrebno ta predlog člena iz zakona izvzeti.
