O regresu brez dogovora

Pogajanja o kolektivni pogodbi o usklajevanju plač, regresu za letni dopust in povračilu stroškov v zvezi z delom med delodajalci in delojemalci se zaostrujejo. V pogajanjih o višini regresa v podjetjih v težavah ni bilo napredka, delodajalci pa so sindikate razburili s predlogom, da bi v podjetjih v težavah znižali tudi nekatere druge dogovorjene minimalne standarde. 

Delodajalcem smo sporočili, da se kopičijo razlogi za sindikalne aktivnosti, je povedal predsednik Pergama Dušan Rebolj. Če se bo brezplodna razprava nadaljevala, bomo pozvali člane k radikalnim sindikalnim pritiskom, je napovedal. 

Nižji regres za podjetja v težavah?

Sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Samo Hribar Milič je povedal, da je višina regresa v podjetjih, ki poslujejo pozitivno, dogovorjena (145.000 tolarjev bruto). Glede višine regresa v podjetjih z izgubo delodajalci predlagajo, da podjetja z izgubo oz. tista, ki dosegajo 80 odstotkov dodane vrednosti na zaposlenega v zasebnem sektorju, lahko po dogovoru izplačajo nižji regres. 

Svetovalec predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Jože Smole je izrazil pričakovanje, da bodo to, za koga bo veljal minimalni regres, dorekli na enem od naslednjih pogajanj. "V pogajanjih želimo zaščititi podjetja, ki imajo težave, in oblikovati model, po katerem bi lahko izplačala tudi nižji regres ali da bi ga izplačevala v drugih oblikah," je poudaril.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je to početje delodajalcev označil za obsojanja vredno. "Za par tisočakov blokirajo proces pogajanj, kar je nedopustno in nerazumljivo. Ni podjetja, ki bi bilo za par tisočakov rešeno ali potopljeno," je prepričan Semolič. Enako je menil tudi predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Boris Mazalin. "Razprava o minimalnem regresu je pokazala razkorak, ki je za nas nesprejemljiv. Toliko izjem, kot so jih prikazali delodajalci, pomeni praktično znižanje zakonskega minimuma za veliko število delavcev."