O provokacijah in iskanju glasov

V nedeljskem TV klubu so strokovnjakinja za javno nastopanje Marta Kos Marko, publicist Miha Kovač in predsednik uprave Dela Danilo Slivnik komentirali dosedanje dogajanje v dosedanji predvolilni tekmi in napovedovali, kaj pričakujejo v prihodnje.

Doslej precej dolgočasno predvolilno dogajanje je prejšnji teden razburkalo priznanje Arturja Šterna, da je bila njegova kandidatura zgolj potegavščina, namenjena snemanju dokumentarnega filma. Ekipa trdi, da se niso želeli norčevati iz ljudi, temveč iz same kampanje, predvsem pa iz dejstva, da lahko vsakdo najavi kandidaturo. Marta Kos Marko se s tem ne strinja. "Eno je provokacija, drugo pa je igrati se z ljudmi, posebej tistimi, ki so mu dali glasove. Upam, da se jim bo za to pošteno opravičil.“

Miha Kovač je do Šternove kvazi kandidature manj kritičen. "Mislim, da ga že od samega začetka v resnici ni nihče resni jemal. Tisti, za katere je to mogoče malo neprijetna novica, so tisti, ki so takrat na njegovi prvi predstavitvi sedeli z njim za mizo in razlagali, kako resen kandidat je. Ampak to je pač njihov problem. Drugače pa mislim, da v vsaki predsedniški kampanji prav pride takšna poživitev in to niti ni nič nenavadnega,“ je dejal. "Ob relativno dolgočasnih kandidatih je bila provokacija kar dobrodošla,“ pa je pripomnil Danilo Slivnik.

Bi morali možnost kandidature omejiti?

Projekt naj bi pripomogel tudi k spremembi zakona o predsedniških volitvah. Kandidira lahko vsak, medtem ko je še za mesto snažilke treba imeti izkušnje, poudarjajo v filmski ekipi. Tudi v tej kampanji pa se je že izkazalo, da takoimenovanim outsiderjem ne bo uspelo zbrati dovolj glasov podpore. Je zahtevanih 5000 glasov torej preveč? Sogovorniki so se strinjali, da ne. "Eden od osnovnih principov demokracije je, da na volitvah lahko kandidira vsak polnoleten državljan. Morajo pa, seveda, obstajati neki filtri, ki pač te državljane preselekcionirajo,“ meni Kovač.

Na vprašanje, ali bo po Šternovem umiku kampanja bolj zanimiva, pa je odgovoril: "Saj imamo Jelinčiča.“ Ta po mnenju gostov TV kluba med predsedniško kampanjo že nabira podporo za parlamentarne volitve prihodnje leto. "Mislim, da bi bila kampanja bistveno manj zabavna, če njega ne bi bilo, in tudi Slovenija bi bila zelo zabavna država, če bi bil izvoljen za predsednika. Predvsem za tiste, ki ne živijo tu,“ je še pokomentiral Kovač.

Bo uradni del kampanje prinesel zaostritev?

Bliža se uradni del kampanje, med katerim pa gostje ne pričakujejo zaostritev. Po mnenju Slivnika kandidati "niso ljudje, ki bi se spopadali ostro, neprijetno ali kakor koli na način, ki bi zbujal veliko pozornost“. "Kandidat mora biti všečen čim večjemu številu ljudi, zato vsi iščejo neko sredinsko držo,“ je dejal Kovač. "S tega stališča se mi zdi zelo značilno, da se je, recimo, Danilo Türk odmaknil od klasičnih partizanski interpretacij druge svetovne vojne zaradi česar se je Stanovnik sprl z njim, Lojze Peterle pa zelo previdno govori o pravici do splava,“ je še dodal. "Ne gre za boj programov, gre za boj za všečnost,“ pa meni Marta Kos Marko.

Poudaril je tudi, da so to prve predsedniške volitve, v katerih zmagovalec ni že vnaprej znan. Peterle sicer ima prednost, a ne takšne, da bi mu v drugem delu zagotavljala gladko zmago. Drugi del bo zato zanimiv, napoveduje.

Kako pomembne so veščine javnega nastopanja?

Kandidati se bodo vse pogosteje pojavljali v javnosti, zato se postavlja vprašanje, v kolikšni meri bodo njihovi nastopi vplivali na priljubljenost med volivci in zbiranje glasov. Gledalci POP TV si bodo mnenje o tem lahko ustvarili na prvem slovenskem soočenju, 27. septembra.