'O pogodbi naj se več razpravlja'

Slovenska nacionalna stranka (SNS) je v parlamentarno proceduro vložila pobudo za sklic referenduma o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja pogodbo o Evropski uniji in pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. Predsednik državnega zbora France Cukjati je predlog poslal v obravnavo na jutrišnjo sejo državnega zbora.

Slovenska vlada si prizadeva, da bi do ratifikacije prišlo čimprej, da bi Slovenija kot predsedujoča Svetu EU s svojim zgledom dala pozitiven signal nadaljnji ratifikaciji pogodbe v preostalih članicah Unije. Še pred ratifikacijo pa naj bi državni zbor odločil tudi o predlogu SNS za razpis referenduma. Referendum najverjetneje ne bo razpisan, saj v ostalih poslanskih skupinah takšnega predloga ne podpirajo. To je danes potrdil tudi odbor DZ za zunanjo politiko, ki je predlog zavrnil.

Razvlečeno referendumsko vprašanje

Referendumsko vprašanje bi se po predlogu SNS glasilo: "Ali ste za to, da se v Lizbonski pogodbi, ki spreminja pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, razveljavi Protokol o širitvi Evropske unije, ki je Priloga k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti, s čimer bo na institucionalni ravni omogočeno, da se Evropska unija širi z novimi državami članicami in bo posledično z relativnim zmanjšanjem glasovalne pravice Republike Slovenije v Svetu Evropske unije in relativnim zmanjšanjem deleža poslancev iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, prišlo do dodatnega prenosa izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo, ki se ureja z mednarodno pogodbo?"

Vlada: Ne prenašamo nobene nove suverene pravice

Do predloga SNS se je danes opredelila tudi Vlada Republike Slovenije, ki ocenjuje, da referendum o Lizbonski pogodbi v Sloveniji ni potreben. Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, razprava o reformi EU poteka že več let in zajema velik del slovenske javnosti. Vse bistvene novosti, ki so vključene v Lizbonsko pogodbo, so bile znane že, ko smo državljani Slovenije na referendumu leta 2003 prepričljivo glasovali za vstop v EU.

Pogodba ohranja vse bistvene vsebine iz Pogodbe o ustavi za Evropo, ki jo je Državni zbor RS z več kot dvetretjinsko večino vseh poslancev ratificiral 1. februarja 2005. Z Lizbonsko pogodbo se na Unijo tudi ne prenašajo nobene nove suverene pristojnosti držav članic. Del suverenih pravic smo na EU prenesli z včlanitvijo v Evropsko unijo, te pravice pa nova pogodba le spreminja in dopolnjuje. V tem je tudi razlika z ustavno pogodbo. Slednja bi razveljavila vse obstoječe pogodbe, kar pomeni, da bi z njo na novo prenesli na EU del svojih suverenih pravic, pojasnjujejo v uradu za komuniciranje.

Odbor DZ za zunanjo politiko: Predlog SNS uperjen proti Hrvaški

Proti razpisu referenduma, ki ga je predlagala stranka SNS, so se opredelili tudi člani odbora DZ za zunanjo politiko, ki so se z izjemo poslancev SNS strinjali, da potrebe po razpisu referenduma ni in da ga njihove stranke ne bodo podprle, nekateri od njih pa so tudi opozorili, da pri pozivu za referendum ne gre toliko za skepticizem do EU oziroma Lizbonske pogodbe, ampak bolj za nasprotovanje nadaljnjim širitvam Unije, še posebej na Hrvaško.

Vsi so se tudi strinjali, da razprava o pogodbi ni bila zadostna. Državni sekretar z zunanjega ministrstva Matjaž Šinkovec je zato napovedal, da bo vlada v prihodnjih dneh predstavila krajšo informacijsko brošuro, s katero bo državljane seznanila s pogodbo.

Da se o Lizbonski pogodbi premalo razpravlja, so prepričani tudi v stranki Zares. Slovenija bi namesto tega, da drvi z ratifikacijo Lizbonske pogodbe, naredila bistveno več, če bi dala več možnosti razpravi in obveščanju ter z ratifikacijo morda počakala toliko časa, da se opravi vsaj neka razprava na to temo, je na novinarski konferenci povedal predsednik odbora za zunanjo politiko pri Zares Zlatko Šabič.

"Ne moremo se strinjati z mnenjem, da je Lizbonska pogodba nekaj, kar že itak vemo, kaj je. To je za nas, ko bo ratificirano - kot je načrtovano - leta 2009, v bistvu neke vrste lizbonopis, ki ga bo treba poznati," je dejal Šabič. V Lizbonski pogodbi so po njegovih besedah stvari, ki so nove in jih je treba poznati. "To so stvari, o katerih imajo državljanke in državljani Slovenije pravico kaj zvedeti."