Računsko sodišče: Obveznost je treba izpolniti

Na računsko sodišče sta se obrnila tako Združenje občin Slovenije kot Skupnosti občin Slovenije. Zaprosila sta za razlago, ali je izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij zakonito ali ne. Ministrstvo za javno upravo jih je namreč z dopisom seznanilo s stališčem, da se izplačilo tretje četrtine ne izvede.

Računsko sodišče se pridružuje mnenju združenj, "da stališče ministrstva ne more nadomestiti določb kolektivne pogodbe". Pravna podlaga za obračun in izplačilo tretje četrtine odprave nesorazmerij še vedno velja, zato je obveznost po mnenju računskega sodišča treba izpolniti.

Računsko sodišče ugotavlja, da kolektivna pogodba za javni sektor v nespremenjeni vsebini kljub odpovedi še vedno velja, dokler ne bo potekel odpovedni rok. Sama odpoved kolektivne pogodbe s strani vlade bo imela učinke šele po izteku odpovednega roka, ki je v skladu s kolektivno pogodbo najmanj šest mesecev.

'Izida tožbe ni mogoče predvideti'

Izida tožbe za razvezo kolektivne pogodbe pa ni mogoče predvideti, čeprav je ena od možnosti res tudi ta, da bi sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in bi, če bi bila tretja četrtina odprave nesorazmerij za oktober izplačana, prejemniki morali ta sredstva vračati.

Vendar je tudi to možno le pod pogojem, da bi bila pogodba v celoti ali delno razvezana z učinkom za nazaj. Kot izhaja iz sodne prakse, pa se le ta v primerih tožbenih zahtevkov za razvezo pogodb zaradi spremenjenih okoliščin ni enotno izrekla o tem, ali ima razveza učinke za naprej ali za nazaj.

Računsko sodišče tudi opozarja, "da z vidika pogojev, ki jih za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin določa 112. člen obligacijskega zakonika, izida pravde sploh ni mogoče z gotovostjo predvideti".

V primeru, da delodajalec tretje četrtine odprave nesorazmerij za oktober ne izplača, obenem pa tožbenemu zahtevku ne bi bilo ugodeno, je na drugi strani treba tudi predvideti, da bo delodajalec ta del odprave nesorazmerij moral izplačati potem, ko bo o tožbenem zahtevku pravnomočno odločeno, vključno z obrestmi od zapadlosti te obveznosti dalje do plačila, še opozarja računsko sodišče.

Dodaja, da je po drugi strani to tveganje popolnoma enakovredno tveganju, da se tretja četrtina odprave nesorazmerij ne izplača ob zapadlosti v oktobru.

Ne želijo polemizirati prek medijev

Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da je ministrica Irma Pavlinič Krebs v zvezi s tem vprašanjem poleg pisma predsednika računskega sodišča prejela tudi pismi generalnega sekretarja ustavnega sodišča in rektorja ljubljanske univerze. Vsebine pisem ne bodo komentirali, še manj pa o njej polemizirali prek medijev.

Podpisov premalo

Medtem pa je postalo jasno, da pobudnikom referendumske pobude o spremembi zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki jo je v državni zbor vložila pogajalska skupina pod vodstvom Janeza Posedija, ne bo uspelo. Podpisov jim namreč ni uspelo zbrati. Kot je v torek povedal Posedi, je zbranih podpisov manj kot 3000. To pa pomeni, da referenduma ne bo in bo zakonska sprememba lahko uveljavljena. So pa v tem delu sindikatov že razmišljali o možnosti, da bi za presojo sporne določbe zaprosili ustavno sodišče.

Posedi je za 24ur.com dejal, da so z vlado podpisali dogovor in po 13. oktobru ni bilo več potrebe po zbiranju podpisov za referendum, saj "smatrajo, da se bo vlada držala sporazuma o stavkovnih zahtevah“. Poudaril je še, da bodo pogajanja z ministrico Irmo Pavlinič Krebs še potekala. Dodaja, da so se o nakazilu zadnje četrtine plač za prihodnje leto še pripravljeni pogajati. Ta teden pa naj bi razpravljali o dodatku za delovno mesto in načinih napredovanja, ki jih je treba urediti.

K podpisu pristopilo šest sindikatov

Spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju je vlada predlagala, potem ko za zamrznitev plač v javnem sektorju ni uspela pridobiti soglasja zadostnega števila sindikatov. K podpisu aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovora o ukrepih na področju plač jih je namreč pristopilo le šest od 29, morala pa bi večina.

Po spremembi plačnega zakona to ne bi bil več izključni pogoj, ampak bi aneks lahko veljal tudi ob soglasju manjšega števila sindikatov, ki pa zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. S tem pa si je vlada obetala, da bi zadostoval pristanek tistih sindikatov, ki so k podpisu enkrat že pristopili.

Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da bo vlada po morebitni uveljavitvi sprememb zakona vse sindikate ponovno povabila k podpisu. V primeru veljavne sklenitve aneksa in dogovora pa bi vlada preklicala odpovedi kolektivnih pogodb. 

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, katere pet sindikatov je bilo pripravljeno na dogovor z vlado, se bo sestala sredi prihodnjega tedna. Opredelila naj bi se tudi do dileme: ali aneks z ohranitvijo stare kolektivne pogodbe ali nova kolektivna pogodba. Iz drugega dela sindikatov pa je že slišati opozorila na dileme pri dokazovanju sindikalnega članstva.

Sindikati bodo vložili tožbo

Skupina sindikatov bo tudi na sodišče ob odgovoru na vladno zahtevo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor vložila tudi nasprotno tožbo za izvrševanje obveznosti po tem členu.

V odgovoru na vladno zahtevo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe nameravajo argumentirano dokazati, da razlog, na katerega se sklicuje vlada, ni utemeljen razlog za razveljavitev kolektivne pogodbe. Pojasnjuje, da vlada kot razlog navaja spremenjene okoliščine, ki so vezane na slabe finančne razmere.

Po njegovih besedah obstaja sodba vrhovnega sodišča, v kateri je eksplicitno navedeno, da finančno stanje pogodbene stranke ne predstavlja spremenjenih okoliščin. Sicer bi se lahko vse pogodbene stranke sklicevale na slabo finančno stanje in zahtevale razveljavitev pogodbe.

Prestavitev izplačila odprave plačnih nesorazmerij je vlada sprva želela doseči z aneksom h kolektivni pogodbi za javni sektor. Ker k njegovemu podpisu ni pristopilo dovolj sindikatov, si je vlada zadostno število podpisnikov poskušala zagotoviti prek spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Sprememba zaradi vložene referendumske pobude doslej še ni bila uveljavljena, a bi lahko bila v kratkem.