O orožarskih poslih dve komisiji?

Potem ko je državni zbor na marčevski seji na zahtevo opozicije odredil parlamentarno preiskavo vladnega nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov, so poslanci štirih koalicijskih strank (SDS, NSi, SLS in DeSUS) vložili svojo zahtevo za preiskavo domnevno sumljivih orožarskih poslov v preteklosti.

Koalicijska zahteva se nanaša na odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri nekaterih nakupih opreme Slovenske vojske ter vladnega letala v obdobju od 1994 do 2007. Vanjo so vključili tudi ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri razorožitvi nekdanje Teritorialne obrambe leta 1990.

Kot je znano, so koalicijski poslanci sprva želeli razširiti predmet opozicijske parlamentarne preiskave, in sicer tako, da se razišče tudi čas od sprejetja zakona o temeljnih razvojnih programih v letu 1994. Ker dogovora o skupni preiskavi ni bilo, so se koalicijski poslanci odločili za vložitev svoje zahteve. Iz nje so izvzeli nakup finskih osemkolesnikov, s katerim se bo ukvarjala opozicijska komisija.

V zahtevo za parlamentarno preiskavo pa so vključili denimo nakup lahkih šestkolesnih oklepnih vozil, vladnega letala, havbic in letal Pilatus ter obnovo tankov T55-S, ki so bili financirani v okviru temeljnih razvojnih programov, je pojasnil poslanec SDS Robert Hrovat.

Obstaja namreč utemeljen sum, da posli niso bili izpeljani v sladu s predpisi, pregledno in brez vpliva nosilcev javnih funkcij, pravi Hrovat. V okviru parlamentarne preiskave bi se tako želeli seznaniti z obsegom, načinom in pogostostjo seznanjanj DZ s posameznimi nakupi, od priprave dokumentacij, oddaje naročil in izbire dobavitelja do sklenitve pogodbe in same izvedbe.

Tudi v NSi izražajo dvom v uspešnost preiskave, saj menijo, da imajo poslanci veliko drugega dela in je "škoda, da porabljajo energijo za zadeve, ki ne prinesejo rezultata", pravi Drago Koren. V poslanski skupini zato razmišljajo, ali bodo v preiskovalni komisiji sploh sodelovali. V DeSUS sicer v komisiji nameravajo sodelovati, je napovedal Ivan Jelen in hkrati opozoril, da bi bilo veliko lažje, če bi bila v DZ le neka preiskovalna "orožarska" komisija.

Koalicijsko zahtevo je predsednik DZ France Cukjati že dal v presojo zakonodajno-pravni službi, ki bo preučila, ali zahteva izpolnjuje zahtevane pogoje, so povedali v predsednikovem kabinetu. V tem primeru bo zahteva že na dnevnem redu petkove seje kolegija predsednika DZ, državni zbor pa bi novo preiskavo odredil na aprilski seji.

Cvikl kandidat za predsednika

Edini kandidat za predsednika preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi pogodbe o nakupu pehotnih bojnih oklepnih vozil 8x8, je poslanec opozicijske SD Milan M. Cvikl. Kandidat za podpredsednika te komisije je poslanec koalicijske SDS Robert Hrovat. Parlamentarno preiskavo je zahtevala skupina opozicijskih poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem (LDS).

Poslanske skupine so imele do danes čas, da parlamentarni mandatno-volilni komisiji pošljejo predloge za člane ter namestnike članov te nove parlamentarne preiskave, ki bo med drugim preiskovala, ali je bil nakup finskih oklepnikov izpeljan transparentno ter ali so upravičeni sumi o prisotnosti klientelizma in korupcije ter domnevnih povezavah sedanjih in nekdanjih akterjev orožarskih poslov v obdobju tik pred in po osamosvojitvi Slovenije.

Koalicijska orožarska preiskava za opozicijo le zamegljevanje

Poslanci iz vrst opozicijskih SD, LDS in NP, na zahtevo katerih je že odrejena preiskava o vladnem nakupu oklepnikov, danes vloženo zahtevo poslancev štirih koalicijskih strank (SDS, NSi, SLS in DeSUS) za preiskavo domnevno sumljivih orožarskih poslov v preteklosti ocenjujejo kot zamegljevanje oz. preusmerjanje pozornosti od spornega nakupa oklepnikov. Poslancem SNS, ki so podpise k opozicijski zahtevi umaknili, pa se zdi uvedba nove orožarske preiskave smiselna. Poslanec LDS in predsednik odbora za obrambo Anton Anderlič je v izjavi medijem izrazil pripravljenost za sodelovanje pri delu preiskovalne komisije, ki so jo danes zahtevali poslanci vladajoče koalicije. Osebno podpira razčiščenje "prav vseh stvari, ki so sporne".

Sicer pa je prepričan, da gre pri koalicijski zahtevi za preiskavo za svojevrsten precedens in tako rekoč neprimerljivo prakso z drugimi parlamenti. Praktično ne boste našli v nobeni demokratični državi, da bi koalicija ustanovila tri preiskovalne komisije, kot je to v tem mandatu primer v slovenskem parlamentu, je še dodal Anderlič. Koalicijska zahteva za preiskavo je za Anderliča legitimna, postavlja pa se mu vprašanje, zakaj se ti isti poslanci, ki so bili v državnem zboru že takrat, ko naj bi se pojavili te domnevne nepravilnosti, niso odločili za parlamentarno preiskavo.

Narobe svet

V parlamentarnem sistemu je uveljavljena delitev funkcij med koalicijo in opozicijo: koalicija naj bi bila odgovorna za vodenje države, medtem ko je vloga opozicije, da nadzoruje vladajočo koalicijo, pa ugotavlja Miran Potrč (SD). "Zato je narobe svet, da vladajoča koalicija ustanavlja preiskovalne komisije."

Sama vsebina koalicijske zahteve pa po njegovem mnenju kaže, da nihče nima resnega namena, da bo v letu dni zaključil resno preiskavo, namen koalicije je le "zamegliti stvari". Pred državnim zborom so tako po njegovih besedah naloge, ki se ne dajo opraviti in ki pomenijo prazno govorjenje ter veliko politizacijo. V poslanski skupini se sicer še niso dogovorili, ali bodo v preiskovalni komisiji sodelovali, je v izjavi medijem pojasnil Potrč.