Po tem ko so poslanske skupine napovedale, kako bodo glasovale, svoja stališča do ustreznosti predlaganih petih ministrskih kandidatov na izrednem zasedanju predstavljajo še poslanke in poslanci.
Glede na to, da je svojo razpravo napovedalo še več kot 40 poslank in poslancev in poslanske razprave časovno niso omejene, bo glasovanje o imenovanju petih ministrov gotovo šele pozno ponoči. Poslanke in poslanci bodo na glasovanje prešli šele po sklenjeni razpravi o ustreznosti kandidatov, pa še takrat bo imel vsak od poslancev pred glasovanjem možnost za obrazložitev svojega glasu.
Predsednik vlade Anton Rop je predlagane kandidate za izpraznjena ministrska mesta na kmetijskem, pravosodnem, prometnem, gospodarskem in evropskem resorju, ocenil za zelo strokovne, odgovorne in tudi odločne ljudi, ki bodo pomagali uresničiti cilje vlade v naslednjih mesecih - do jesenskih volitev v državni zbor.
"Vsi kandidati za ministre in kandidatka za ministrico so uspešno opravili predstavitev v državnem zboru, vsak od njih v vladno ekipo vstopa z ambicioznimi cilji in vso strokovno odgovornostjo," je povedal Rop in dodal, da so cilji Slovenije jasni: dokončati integracijo Slovenije z EU, nadaljevati prestrukturiranje gospodarstva, ohraniti učinkovito socialno državo in zagotoviti nadaljnji razvoj Slovenije v razširjeni Evropi. To je botrovalo tudi izbiri kandidatov, ki so kompetentni strokovnjaki, je dejal Rop in dodal, da to potrjuje tudi podpora na matičnih odborih, ker pa bodoči ministri ne bodo imeli na voljo 100 mirnih dni, zato je izbral močne osebnosti.
Rop je državnemu zboru predlagal, da glasuje o vseh petih ministrskih kandidatih skupaj. Po sklenjeni razpravi bodo poslanke in poslanci začeli z glasovanjem o imenovanju ministrov. O ministrih bodo poslanci glasovali javno. Lista bo potrjena (in s tem ministri imenovani), če bo zanjo glasovala navadna večina poslancev - torej tisti poslanci, ki so se udeležili glasovanja. V primeru, da bodo dobili zadostno podporo, bodo novi ministri takoj po imenovanju v državnem zboru podali prisego.
V okviru zaslišanj je bilo največ pomislekov izraženih glede kandidature generalne državne tožilke Zdenke Cerar za mesto pravosodne ministrice, pomisleke pa je še dodatno s pismom spodbudil zunanji minister Dimitrij Rupel. Kljub temu pa je predsednik vlade Anton Rop v petek zatrdil, da ni bojazni, da lista kandidatov ne bi dobila zadostne podpore poslank in poslancev.
Poleg Cerarjeve, ki naj bi na pravosodnem ministrstvu zamenjala nekdanjega ministra Iva Bizjaka, naj bi poslanke in poslanci v vlado imenovali še štiri ministre. Jakoba Presečnika naj bi na prometnem resorju zamenjal Marko Pavliha s Fakultete za pomorstvo in promet, dekan Veterinarske fakultete Milan Pogačnik pa naj bi prevzel kmetijsko ministrstvo, ki ga je doslej vodil Franc But. Kot je znano, so But, Bizjak in Presečnik z ministrskega položaja odstopili po odhodu SLS iz vladne koalicije. Državni zbor pa naj bi v prenovljeno vladno ekipo imenoval tudi Mateja Lahovnika, ki naj bi na gospodarskem ministrstvu zamenjal Teo Petrin, ki odhaja v diplomacijo. Milan M. Cvikl, direktor Centra za finančno upravljanje v Novi Ljubljanski banki, pa naj bi bil namesto Janeza Potočnika, ki naj bi postal evropski komisar, v vladi zadolžen za evropske zadeve.
Poslanci tudi o t.i. protikorucijski komisiji
Prvi dan 43. izrednega zasedanja bodo poslanke in poslanci odločali tudi o imenovanju t.i. protikorupcijske komisije, ki naj bi ji predsedoval Drago Kos, njegova prva namestnica pa naj bi bila Nadja Žnidarčič Ferrari. Poleg tega pa naj bi se seznanili tudi z odstopom Vojka A. Antončiča z mesta predsednika računskega sodišča, ki mu bo tako prenehal mandat, njegovo delo pa bo opravljal prvi namestnik Tomaž Vesel. Državni zbor naj bi v okviru tretjih obravnav odločal tudi o noveli zakona o varnosti v železniškem prometu ter predlogu zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske železnice.
Do petka v DZ tudi Jaap de Hoop Scheffer
Izredno zasedanje državnega zbora naj bi se sicer nadaljevalo vse do petka, ko bo poslanke in poslance med drugim nagovoril generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer. Slednji pa naj bi odgovarjal tudi na nekatera poslanska vprašanja. Kljub temu da gre za izredno zasedanje, bodo imeli poslanci možnost ministrski ekipi in predsedniku vlade zastavljati poslanska vprašanja. Na dnevnem redu so v torek popoldne, ko naj bi v skladu s poslovnikom najprej na prva tri vprašanja opozicijskih poslancev odgovoril predsednik vlade.
Poslanke in poslanci naj bi v prihodnjih dneh sprejeli več kot 20 zakonov, ki izhajajo iz obveznosti države zaradi članstva v Evropski uniji, državni zbor pa jih mora sprejeti do 1. maja (torej predvidenega vstopa države v unijo). Med zakoni, ki naj bi jih sprejeli ta teden, je med pomembnejšimi vsekakor nov zakon o dohodnini. Državni zbor pa naj bi med drugim noveliral energetski zakon, zakon o DDV in o varstvu potrošnikov, predvidoma pa naj bi sprejel tudi zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja.
