Člani parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo preučevala domnevno sporne prodaje deležev Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) v gospodarskih družbah, so sklenili, da jim morata KAD in SOD v 14 dneh dostaviti vso dokumentacijo o odprodaji deležev v 83 podjetjih. K posredovanju takšne dokumentacije so pozvali tudi Agencijo za trg vrednostnih papirjev, je povedala predsednica komisije Polonca Dobrajc (SDS).
Glede prednostne obravnave prodaje deležev KAD in SOD v podjetju Mercator, za kar se zavzemajo v opozicijskih LDS in SD, ki ne sodelujeta pri delu komisije, je Dobrajčeva dejala, da je prodaja Mercatorjevih delnic od skupaj 83 primerov prodaj deležev na šestem mestu, ki jih bo pregledala komisija.
Po pričakovanjih Dobrajčeve naj bi komisija s preučevanjem primera Mercator začela še pred poletjem. Predsednica parlamentarne preiskovalne komisije je še dejala, da bo naslednja seja komisije marca, kdaj pa naj bi komisija končala svoje delo, pa ni želela napovedati. Seznam podjetij je, tako Dobrajčeva, dolg, gradiva o prodajah - komisija ne želi le pogodb, ampak tudi poteke prodaj - pa so obsežna.
Komisija brez LDS in SD
SDS zastopa Dobrajčeva kot predsednica komisije, nadomestni član iz največje koalicijske poslanske skupine pa je Zvonko Černač. NSi zastopata Ciril Testen (podpredsednik komisije) in Drago Koren kot nadomestni član, SLS pa Kristijan Janc in Josip Bajc kot nadomestni član. Iz vrst DeSUS sta v komisiji Ivan Jelen in Franc Žnidaršič kot nadomestni član, iz vrst SNS pa Srečko Prijatelj in Boštjan Zagorac kot nadomestni član.
Spomnimo, da je DZ parlamentarno preiskavo odredil konec novembra lani. DZ je preiskavo uvedel na zahtevo 39 poslancev SDS, NSi, SLS in DeSUS. Ti so zahtevo dopolnili s prednostno obravnavo domnevno sporne prodaje državnih deležev v Mercatorju, s čimer so upoštevali drugovloženo zahtevo 31 poslancev LDS in SD, ki so zahtevali, da se uvede parlamentarno preiskavo samo v primeru prodaje Mercatorja.
Upravno sodišče pritrdilo Cukjatiju
V poslanski skupini ne verjamejo, da bosta dve poslanski skupini, ki sta ob začetku oblikovanja preiskovalne komisije najavljali neko načelnost, DeSUS in SNS, takšni res ostali, "ker se je v tem času marsikaj zgodilo in sta bili pripravljeni, deloma pa tudi politično prisiljeni, v tej skupini sodelovati".
Poslanski skupini SD in LDS sta konec novembra vložili tožbo zoper predsednika DZ Franceta Cukjatija na upravno in vrhovno sodišče zaradi onemogočanja ustanovitve preiskovalne komisije na zahtevo 31 poslank in poslancev LDS in SD. Vrhovno sodišče se je sredi decembra izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o tožbi in tožbo odstopilo upravnemu sodišču, to pa je konec decembra tožbo zavrglo. Sodišče je namreč ugotovilo, da ne gre za takšno nedopustno dejanje, ki bi se lahko izpodbijalo v upravnem sporu.
Poslanci LDS in SD so se na odločitev upravnega sodišča pritožili na vrhovno sodišče. V pritožbi dokazujejo nesprejemljivost razlogov upravnega sodišča, ki je zavrglo tožbo. Vrhovno sodišče o zadevi še ni odločilo.
