'Najbolje bi bilo, da bi Masleša odstopil od kandidature'

O odločitvi ministra za pravosodje Aleša Zalarja, da za predsednika vrhovnega sodišča predlaga Branka Maslešo, danes razpravlja mandatno-volilna komisija.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je uvodoma obrazložil predlog njihove poslanske skupine za umik razprave, pri čemer je ponovil očitke, povezane z ogledom uboja, ki ga je Masleša v začetku 80. let kot preiskovalni sodnik opravil na jugoslovansko-italijanski meji. Poudaril je, da bi pravosodni minister Zalar svoje trditve o nespornosti kandidata moral podkrepiti z ustreznim dokumentarnim gradivom. Omenil je tudi možnost ustanovitve posebne preiskovalne komisije na to temo.

Poslanec SDS Vinko Gorenak se je med drugim vprašal, ali laže pet sodnikov, ki so opozorili na spornost kandidata, ali kandidat. Sam verjame petim sodnikom. Poudaril je tudi, da minister ni vezan na mnenji obče seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta.

Poslanci so nato z izenačenim rezultatom glasovanja (osem za in osem proti) predlog zavrnili, vendar je Tanko takoj nato predlagal še prestavitev te točke dnevnega reda na eno od naslednjih sej.

V razpravi o tem predlogu je vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem napovedala, da se bo ob glasovanju o tem vzdržala. Kot je dejala, je razočarana nad predlogom, ki "povzroča težave" oziroma vzbuja dvome, saj bi želela kandidata za vrhovnega sodnika, ki bi bil sprejemljiv za čim več ljudi. Poleg tega obstaja že ena funkcija, ki je spolitizirana – funkcija vrhovne državne tožilke, je poudarila Zalokar Oražmova.

Poslanec SD Miran Potrč pa je napovedal, da bo glasoval proti opozicijskemu predlogu. Kot je poudaril, je "skoraj nemogoče", da bi imeli predsednika vrhovnega sodišča, ki bi užival zaupanje vrhovnega sodišča, Sodnega sveta in celo poslanca Gorenaka.

Opozicijski predlog o preložitvi je bil nato zavrnjen s sedmimi glasovi za in devetimi proti, zato so poslanci začeli z razpravo o ministrovem predlogu.

Pravosodni minister Zalar je v svojem nagovoru povedal, da sta ta in prejšnji primer izbire predsednika vrhovnega sodišča dokaz, da ureditev njegovega imenovanja ni dobra. V državnem zboru se po njegovi oceni namreč zadeva politizira. Spet je spomnil na mnenji obče seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta. Njuno mnenje po besedah Zalarja resda ni obvezujoče, vendar pa bi minister, če bi ga spregledal, svojo odločitev moral tudi obrazložiti, je pojasnil.

Kandidat Masleša je po njegovih besedah pripravil dober in uresničljiv program. Zalar je odredil tudi pregled dostopne dokumentacije in ugotovil, da Masleša ni sodeloval v verifikacijskih komisijah in da ni verificiral pobojev na jugoslovansko-italijanski meji, je povedal.

Zbor za republiko z apelom

"Ob takšni reakciji civilne družbe bi bilo najbolje, da bi gospod Masleša odstopil od kandidature," so sklepčni predstavniki Zbora za republiko, ki so na predsednika državnega zbora Pavla Gantarja naslovili apel, s katerim ga pozivajo k razjasnitvi vseh okoliščin pri delovanju Masleše.

Lovro Šturm je v apelu postavil vprašanje, kateri predpisi so dovoljevali streljanje na ilegalne prebežnike meje ter kakšen je bil konkreten epilog dogodka oziroma ali je Masleša ne le kot preiskovalni sodnik, pač pa tudi kot državljan, prijavil kaznivo dejanje umora. "Ilegalni prehod meje je bil prekršek, ki se je po zakonu takrat sankcioniral z denarno kaznijo ali pa s krajšo zaporno kaznijo," je pojasnil Šturm.

Andrej Aplenc je ob tem izpostavil problem obstoja arhivov v Beogradu. Če obstaja sum, da se njega omenja v nekih dejanjih v arhivih druge države, za predsednika Vrhovnega sodišča ne bi smel biti imenovan, pravi in dodaja, da se ob tem pojavlja možnost izsiljevanja tuje države. "Izjemno pomembno je, kakšen izgled ima naše sodstvo. Ne le zaradi drugih držav, pač pa predvsem zato, ker imamo celo vrsto tajkunov, ki bodo prej ali slej pristali na sodišču. Če ljudje ne bodo imeli zaupanja v sodno vejo oblasti, lahko takšni postopki izpadejo kot farsa brez epiloga," pravi Aplenc.

Poleg tega predstavniki Zbora za republiko Gantarju predlagajo tudi imenovanje spominskega dneva za vse žrtve prejšnjega režima, za datum pa predlagajo dan danega incidenta – 7. julij.