Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pravijo, da je čas študija v Sloveniji predolg. Zaradi pomanjkanja podatkov se mladi odločajo za študijske program, ki jim ne omogočajo zaposlitve. Mladi podaljšujejo študij, kar jim omogoča, da lahko opravljajo študentsko delo, ki jim ne prinaša ustreznih delovnih izkušenj in delovne dobe. Njihov vstop na trg dela je zato, po mnenju ministrstva, bistveno težji, kot bi bil sicer. Zakon o malem delu bi vstop na trg mladim olajšal. Analize študentskega dela kažejo, da delodajalci izkoriščajo neomejenost dela, kar po uveljavitvi malega dela ne bo več mogoče. Ob enakem povpraševanju po delu bo to prineslo bistveno več rednih zaposlitev za določen in nedoločen čas, so prepričani na ministrstvu.

Na drugem bregu je ministrstvo za šolstvo in šport. Minister Igor Lukšič meni, da so podatki o položaju mladih na trgu dela zaskrbljujoči. Zaradi hitro rastočega števila brezposelnih diplomantov bo treba zakon o malem delu premisliti tudi s tega vidika, je dejal Lukšič.

Na MDDSZ pa menijo tudi, da je kljub vsemu položaj mladih Slovencev bistveno boljši, kakor položaj vrstnikov v večini držav Evropske unije (EU). Stopnja brezposelnih mladih je pri nas v zadnjih letih za tretjino nižja kot v drugih članicah EU. Na ministrstvu pravijo tudi, da se delež mladih v strukturi brezposelnih znižuje. Mladi se zaposlujejo hitreje kot druge skupine. Njihova brezposelnost se je namreč od januarja 2010 do decembra 2010 zmanjšala za dobra dva odstotka in pol. Poleg tega je bila povprečna čakalna doba na zaposlitev konec leta 2010 enaka kakor na začetku. Za ostale skupine pa se je povečala. V evidenci brezposelnih je bilo konec leta le pet odstotkov mladih starih od 18 do 15 let, ki so imeli dokončano šesto stopnjo izobrazbe ali več. 22 odstotkov je bilo takih, ki so bili stari od 25 do 30 let.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) pa poudarja, da mladi sicer delajo, a so zaposleni le za določen čas. Slovenija se sooča s slabim upravljanjem z znanjem, pomanjkanjem kariernega svetovanja za mlade, predvsem pa se pojavlja kriza vrednosti znanja, pridobljenega v našem srednjem in visokem šolstvu, pravijo na ŠOS. Opozarjajo tudi, da je število diplomantov veliko višje, saj večina ni prijavljena na zavod za zaposlovanje. Prijava jim namreč ne prinese nobenih koristi.

Slednje je potrdila tudi raziskava urada za mladino Mladina 2010. Uradni statistični podatki za zadnje desetletje sicer kažejo trend zmanjševanja brezposelnosti mladih, a se je delež tistih, ki sebe dojemajo kot brezposelne, občutno povečal. Mladi v Sloveniji so nosilci sorazmerno največjega bremena splošne brezposelnosti. Tudi raziskava je potrdila, da je brezposelnost med mladimi sorazmeroma kratkotrajna. Aprila lani je bila za mlade do 26 let približno osem, za druge pa dobrih 19 mesecev.

Čeprav za večino držav velja, da tveganje brezposelnosti pada z doseženo ravnjo izobrazbe, se vrednost diplome naglo zmanjšuje. Izrazito je narasel delež brezposelnih oseb med 25. in 30. letom starosti s sedmo stopnjo izobrazbe. Med temi je največ žensk, saj jih je največ v terciarnem izobraževalnem sistemu. Poleg tega delodajalci neradi zaposlujejo ženske zaradi rojstev in skrbi za otroke. Sicer pa je največ diplom na področjih izobraževanja, zdravstva, sociale, družboslovja in humanistike. Zaposljivost je bila za te diplomante že prej problematična. Težave povzroča tudi hitro naraščanje števila diplomantov in stagniranje povpraševanja po visoko kvalificirani delovni sili. Presežki diplomantov pa se kopičijo. Nekateri se zato odločijo za nadaljevanje študija, kar pomeni, da se bodo v prihodnosti spet vrnili na trg dela.