Ker ni soglasja, na ministrskem zasedanju OVSE v Ljubljani ne bo sprejeta izjava o Kosovu, je pred vrnitvijo v domovino ob robu zasedanja na novinarski konferenci povedal zunanji minister Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Ob tem je izrazil začudenje, zakaj se OVSE, ki predvsem skrbi za zaščito človekovih pravic, boji glasu protesta, saj v Evropi po njegovih besedah ni naroda, ki bi mu bolj kršili človekove pravice kot srbskemu na Kosovu.
Kot je dejal, Beograd vztraja pri omembi določil Helsinške sklepne listine v izjavi. Nekatere torej moti "omenjanje Helsinške sklepne listine, torej ovire, ki povsem prepoveduje promoviranje Kosova kot samostojne države," je dejal Draškovič glede nesoglasij pri oblikovanju izjave o Kosovu. Ponovil je stališče, da je za Beograd "več kot avtonomija in manj kot samostojnost" edina možna kompromisna rešitev za Kosovo.
Dotaknil se je tudi Drnovškovega predloga glede prihodnjega statusa pokrajine. Kot je dejal, Drnovškov predlog o neodvisnem Kosovu ni relevanten, saj so le predlogi kontaktne skupine tisti, o katerih je mogoče debatirati.
"Ne potrebujemo še ene Albanije"
Poudaril je, da ni srbskega politika, ki bi pristal na neodvisno Kosovo. Beograd Kosovu ponuja visoko stopnjo avtonomnosti, a nikakor neodvisnosti, saj Evropa ne potrebuje še ene albanske države.
Neodvisno Kosovo po njegovem mnenju ne bi pripomoglo k stabilizaciji regije in sveta, saj bi za seboj lahko potegnilo vprašanje razkola Makedonije, vprašanje neodvisne Baskije, ločitve Severne Irske od Velike Britanije in tako naprej. Srbija pristaja na to, da si prebivalci Kosova izvolijo lastno oblast, ki pa bo zaščitila vse prebivalce te pokrajine.
Poudaril je še, da mora nova garnitura srbskih politikov spremeniti sliko, ki jo je za seboj pustil nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević in da srbski narod ne sme trpeti zaradi zločinov, ki jih je zagrešil Miloševićev režim.
Drašković je še dejal, da lahko Kosovo v mednarodni javnosti predstavlja samo sebe, a ne v Združenih narodih ali kje drugje, kjer so predstavljene mednarodno priznane države. Na to Beograd ne bo pristal. Ob tem je pripomnil, da mora ugotovitve Badinterjeve komisije spoštovati tudi Evropska unija, kar pomeni, da lahko postanejo neodvisne države samo nekdanje republike SFRJ, ne pa tudi avtonomne pokrajine.
Drašković se je iz Ljubljane predčasno vrnil v Beograd, kjer se bo sestal z visokim predstavnikom Evropske unije Javeirjem Solano.
