O korupciji zdaj tožilstvo

Komisija za preprečevanje korupcije je v ponedeljek vrhovnemu državnemu tožilstvu predala obvestilo o obstoju razlogov za sum 30 kaznivih dejanj v slovenski policiji. Šlo naj bi za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige ali spisa.

Ugotovitve temeljijo na podlagi sprejetega mnenja protikorupcijske komisije o 124 navideznih napredovanjih v policiji. Ko je protikorupcijska komisija objavila svoje ugotovitve, je prejela še vrsto drugih prijav o novih primerih fiktivnih premestitev in pri 15 javnih uslužbencih v policiji ugotovila razloge za sum, da so storili kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Na komisiji pričakujejo, da bo tožilstvo raziskalo dogodke in preverilo ali obstaja zadostna podlaga za kazenski postopek, je za 24ur.com povedal Drago Kos.

O predaji zadev državnemu tožilstvu pa je Kosova komisija obvestila tudi notranjega ministra Dragutina Mateja. Ministru so predlagali, da izvede celovit nadzor nad kadrovskimi postopki v policiji in v roku 6 mesecev poda ugotovitve. Od ministra pričakujejo predvsem to, da uredi predpise, ki so po Kosovem mnenju glavni razlog, da je do navideznih napredovanj in premeščanj znotraj policije tudi prišlo.

Z ministrstva za notranje zadeve so pojasnili, da dopisa komisije še niso prejeli. Ko ga bodo, bodo le tega preučili in na podlagi ugotovitev sprejeli odločitev o nadaljnjih ukrepih, so zapisali. Iz Generalne policijske uprave pa so sporočili, da v tem trenutku navedene zadeve ne bodo komentirali. Prav tako je generalna državna tožilka Barbara Brezigar ob robu delovnega sestanka generalnih državnih tožilcev držav članic EU pojasnila, da sama z zadevo ni seznanjena in je ne more komentirati.

Spomnimo ...

Komisija je dobila anonimno prijavo, da so odgovorne osebe na policiji v obdobju od leta 2005 do leta 2007 predlagale, soglašale in odobrile navidezne premestitve policistov na višje ovrednotena delovna mesta. Fiktivno premeščene uslužbence so uradne osebe po določenem času ponovno premestile na prejšnja delovna mesta, vendar z novim nazivom in višjim plačnim izhodiščem.

Po navedbah anonimnega prijavitelja so tako premeščeni uslužbenci neupravičeno napredovali v višje nazive in plačilne razrede.

Komisija je na pristojno policijsko službo poslala nekaj vprašanj, da bi preverila resničnost navedb. Komisija je anonimno prijavo sprejela v obravnavo in pozvala državni organ, da odgovori na trditve prijavitelja. Anonimno prijavo pa je posredovala tudi inšpekciji za sistem javnih uslužbencev, ki je po opravljenem pregledu sporočila, da nepravilnosti v smislu Zakona o javnih uslužbencih ni zaznala, za policijsko področje pa da ni pristojna.

Pristojna služba policije je odgovorila na vsa postavljena vprašanja in ugotovila, da očitki anonimnega prijavitelja niso resnični.