Skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi namreč državni zbor ne more začeti tretje obravnave predloga zakona, če je o njem vložena referendumska pobuda. To sta, kot je znano, pred časom vložila predsednika SDS in NSi, Janez Janša in Andrej Bajuk. Ob tem pa je predsednik državnega zbora Borut Pahor poslankam in poslancem na podlagi današnjega sklepa poslovniške komisije pojasnil, da lahko državni zbor v okviru te točke odloča tudi o referendumski pobudi. Tako se bo državni zbor do pobude opredelil v petek, še pred tem pa bo o njej razpravljal matični odbor za notranjo politiko (ONP).
Slednji naj bi na podlagi mnenja parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki meni, da spremenjeno vprašanje dejansko še vedno ni oblikovano dovolj jasno oziroma določno, skladno s 15. in 16. členom zakona o referendumu in o ljudski iniciativi oblikoval ustrezne sklepe. Te bo nato posredoval državnemu zboru, ki pa naj bi nato storil naslednji korak glede referenduma. Poslanke in poslanci pa naj bi tako razpravljali in odločali o jasnosti najnovejšega referendumskega vprašanja oz. ali je njegova vsebina v skladu z ustavo.
Kot je znano, pobudniki referenduma v spremenjenem referendumskem vprašanju predlagajo referendum o vprašanju "stalnega prebivanja" oseb, kar je predmet urejanja sistemskega zakona o izbrisanih. Za razliko od prvotno zastavljenega vprašanja je spremenjeno vprašanje zastavljeno bolj jasno v tem smislu, da izrecno opredeljuje kot materijo referendumske zahteve vprašanje stalnega prebivanja v zakonu obravnavanih oseb, pri čemer pa to dejansko neposredno ali posredno obsega celotno materijo predloga zakona, kar je razvidno tako iz njegovega naslova kot tudi vsebine. To pa po mnenju parlamentarne zakonodajno-pravne službe pomeni, da se referendumsko vprašanje ne nanaša le na "določeno vprašanje", pač pa na številna vprašanja, ki jih predlog zakona v zvezi s stalnim prebivanjem ureja, pri čemer v referendumski pobudi oz. zahtevi nobeno od teh vprašanj ni določno opredeljeno oz. jasno identificirano.
Zakonodajno-pravna služba zato ocenjuje, da tako postavljeno vprašanje dejansko še vedno ni v skladu z določbo druge alineje 18. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, iz katerega smiselno izhaja, da mora biti "določeno vprašanje" ožja zaokrožena vsebinska celota v okviru celotnega zakona. Zato tudi glede spremenjenega referendumskega vprašanja načelno ostajajo pri ugotovitvah o nejasnostih vprašanja, ki so jih 19. marca podali k prvotno zastavljenemu vprašanju.
Janša obžaluje zadnje mnenje zakonodajno-pravne službe DZ
Predsednik SDS Janez Janša je na današnji novinarski konferenci izrazil obžalovanje nad tem, da "zakonodajno-pravna služba ne zna brati zakona o referendumu in ljudski iniciativi." Zadnje mnenje omenjene službe, ki ga je ta podala v zvezi s spremenjenim referendumskim vprašanjem glede sistemskega zakona o izbrisanih, je tako po njegovem mnenju "politično", saj je formulirano dobesedno enako kot izjava vodje poslanske skupine ZLSD Mirana Potrča, ki jo je podal v sredo.
Če bi vodstvo državnega zbora upoštevalo poslovnik, ustavo in zakon o referendumu in ljudski iniciativi, potem sistemski zakon o izbrisanih ne bi smel več biti uvrščen za dnevni red današnje seje DZ, saj je na njegov račun vložena referendumska pobuda, meni predsednik SDS. Kot popolnoma nelogično pa je Janša označil stališče komisije o poslovniku, ki je danes izglasovala, da se lahko v okviru omenjene točke dnevnega reda seje DZ opravi tudi razprava o ustreznosti referendumskega vprašanja.
Ob tem je izrazil tudi obžalovanje nad tem, da je odločilni glas v tem glasovanju prispeval poslanec stranke SLS, kar je po Janševem mnenju v nasprotju z vsem, kar omenjena stranka v primeru izbrisanih sicer zagovarja. "Dejansko je s takšno odločitvijo poslovniške komisije poslovnik DZ razpadel," ocenjuje Janša, to pa bo po njegovem mnenju še dodatno zapletlo že tako "ne najboljše odnose v zakonodajnem telesu".
Koalicijske stranke je Janša ob tem še pozval, naj spoštujejo zakonodajo in ustavo ter sporno točko umaknejo z dnevnega reda seje državnega zbora, če pa smatrajo, da je z referendumskim vprašanjem kar koli narobe, naj v skladu s proceduro skličejo novo izredno sejo.
