Poslanci so torej potrdili predlog koalicijskih poslancev iz vrst LDS, ZLSD, DeSUS in SLS in zavrnili predlog opozicijske Koalicije Slovenije s prvopodpisanim Francetom Cukjatijem (SDS), da DZ predlog zakona o izvršitvi osme točke odločbe ustavnega sodišča glede izbrisanih obravnava po rednem in ne skrajšanem postopku. Janez Janša je v imenu Koalicije Slovenija predlogu tehničnega zakona nasprotoval, češ da je neustaven in finančno škodljiv, vladna koalicija pa ga podpira.
Prvi zakon bi lahko izglasovali še ta mesec, vlada pa bo drugi zakon, ki naj bi povsem uredil status izbrisanih, morda obravnavala že jutri. Rok ustavnega sodišča se izteče 16. oktobra.
Protest izbrisanih pred parlamentom
Todorovič in aktivisti iz socialnega foruma, oblečenimi v bele kombinezone, so za krajši čas s svojimi telesi zaustavili promet pred parlamentom, tako da so se ulegli na cestišče in s svojimi telesi izpisali besedo "izbris". Z akcijo so slovensko javnost opozorili na takojšnjo izvršitev odločbe ustavnega sodišča, ki je državnim organom naložilo, da leta 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisanim prebivalcem Slovenije njihov status vrne za nazaj. Predsednik Društva izbrisanih Aleksandar Todorovič je pri tem povedal, da človekove pravice niso stvar politike in političnega usklajevanja, ampak se izvajajo na podlagi ustave in nič drugače. "Ustavno sodišče je povedalo svoje, pravna stroka in civilizacijske norme so na naši strani," je pojasnil novinarjem.
Z akcijami bodo nadaljevali, dokler ne bodo dosegli, da bo vlada zagotovila takojšnjo neposredno izvršitev odločbe ustavnega sodišča in izbrisanim izdala dopolnilne odločbe. Tehnični zakon za izvršitev 8. člena odločbe ustavnega sodišča je tako povsem nepotreben, saj "se človekove pravice ne morejo izvajati na podlagi matematične večine nenačelnih politikov, ki skušajo skriti svoja prejšnja ravnanja". Podobno mnenje ima tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic: "Ta popolnoma nepotreben zakon je samo še eden v petmesečni seriji zavlačevanja ministra Bohinca, s katerim želi čim dlje zadržati začetek izvrševanja odločbe ustavnega sodišča." Todorovič tako ne izključuje možnosti, da bo društvo, če bo državni zbor sprejel tehnični zakon, znova povprašalo za presojo ustavno sodišče.
Po mnenju vlade omenjena odločba ustavnega sodišča procesno ni izvedljiva, zato je vložila v parlamentarni postopek zakon, s katerim bi ponudili pravno podlago za izdajo dopolnilnih odločb izbrisanim prebivalcem Slovenije. Minister Bohinc je v zvezi s tem povedal, da bodo takoj, ko bo zakon sprejet, začeli izvajati njegove odločbe. "Če bi jih začeli izvajati prej, bi bilo to po mnenju pravne stroke nezakonito," je razložil.
Majcen bo ponovno zbiral podpise za referendum
Franc Majcen je v današnji izjavi za javnost napovedal, da bo poskušal ponovno oziroma že tretjič zbrati 1000 podpisov za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu t.i. tehničnega zakona o izbrisanih. S tem zakonom bi izbrisanim, ki so po izbrisu leta 1992 pridobili dovoljenje za stalno bivanje, ta status povrnili za nazaj.
Prvo pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, ki jo je Majcen skupaj s predstavniki zunajparlamentarne Stranke slovenskega naroda v DZ vložil 11. septembra, je predsednik DZ zavrnil, ker pobudniki pri vložitvi niso izpolnili predpisanih zakonskih pogojev, poleg tega pa je bila pobuda pomanjkljiva tudi z vsebinskega vidika. Novo pobudo, ki so jo v DZ vnovič vložili 22. septembra in je vsebovala spremenjeno referendumsko vprašanje, pa je Pahor zavrnil zaradi mnenja zakonodajno-pravne službe. Ta je namreč menila, da vprašanje ni skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi.
