Po dobrih treh urah medsebojnega informiranja sta vodji delegacij predstavili izkupiček. Vodja hrvaške delegacije, načelnica oddelka hrvaškega zunanjega ministrstva za mednarodne pravne zadeve, Andrea Metelko Zgombić je pojasnila, da je hrvaška stran slovensko, glede širitve jurisdikcije na Jadranu, na sestanku seznanila z mednarodno-pravnimi argumenti, na katerih so utemeljena hrvaška stališča, predvsem iz konvencije ZN o pomorskem pravu, še posebej v delu, ki govori o izključni ekonomski coni, kar je po njenih besedah tudi del občega mednarodnega prava.
Hrvaška se v sklopu reforme skupne ribolovne politike Evropske unije, predvsem zaradi varovanja morja in ekologije, zavzema za širitev jurisdikcije na morju. Gre torej za zaščito Jadrana, kot pravi vodja hrvaške delegacije Andrea Metelko Zgombić. "Izpostavili smo našo skrb za zaščito morskega okolja, torej skrb za ekologijo," trdi Metelko Zgombićeva in dodaja, da je "ta povezana predvsem z varnostjo ladijskega transporta na Jadranu". "Slovensko stran smo pozvali k nadaljevanju pogovorov, tokrat na višji, politični ravni, na katerih bi lahko razpravljali o vprašanjih skupnega interesa, v luči hrvaške širitve jurisdikcije na odprtem morju", je še dejala vodja hrvaške delegacije.
Tako naj bi namreč zagotovili enakopravno sodelovanje vseh držav Jadrana. Za varovanje morja se zavzema tudi Slovenija, vendar si želi sodelovati v pogajanjih Hrvaške. Slovenija predlaga pogovore v okviru ministrske konference unije o ribolovu, ki bo novembra v Benetkah, v Jadransko jonski pobudi, ter v sklopu slovensko-hrvaško-italijanske komisije za varovanje morja. Vodja slovenske delegacije, vodja pravne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, Meta Bole je tako povedala, da je Slovenija med drugim izrazila stališče, da naj nobena država ne bi sprejemala enostranskih ukrepov, s katerimi bi ogrožala dialog na enakopravni podlagi vseh zainteresiranih držav, posebej nezaželeni pa so ukrepi pred sredozemsko ministrsko konferenco v Benetkah. Slovenija je pripravljena sodelovati tudi na trenutno še bilateralni hrvaško-italijanski komisiji za varstvo morja. Po mnenju Ljubljane bo namreč moč na omenjenih sestankih najbolj kakovostno reševati ekološka vprašanja in vprašanja varstva Jadranskega morja z vidika ribolova.
Slovenija je po besedah Boletove na sestanku predlagala ustanovitev skupne ribiške zaščitne cone na Jadranskem morju vseh jadranskih obalnih držav in ki ne bi prejudicirala meja na Jadranu. Na ta način bi bilo po mnenju Ljubljane doseženo najboljše varstvo in zaščita Jadrana z vidika ekologije in ribolova, takšna politika pa bi bila tudi v skladu s skupno ribiško politiko EU v Sredozemlju. Zagotovljeno bi bilo tudi sodelovanje na enakopravni osnovi vseh zainteresiranih držav. Ta predlog bi bilo po besedah Boletove moč predstaviti tudi na beneški konferenci.
Slovenski veleposlanik pri Račanu
Predsednik hrvaške vlade Ivica Račan je v ponedeljek sprejel slovenskega veleposlanika v Zagrebu Petra Bekeša. Podrobnosti o vsebini pogovorov niso znane. Slovensko zunanje ministrstvo je Bekeša 31. avgusta poklicalo na posvetovanja v Ljubljano, potem ko je hrvaški zunanji minister Tonino Picula za splitski dnevnik Slobodna Dalmacija izjavil, da Slovenija nima stika z odprtim morjem in da je leta 2001 parafirani sporazum o meji za Hrvaško pravno neobvezujoč. Bekeš se je po opravljenih konzultacijah v Zagreb vrnil 12. septembra.
