Razprave se je udeležil tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik, ki je povedal, da naj bi po pričakovanjih strokovnjakov sodišče svojo odločitev predvidoma razglasilo 13. decembra, prav tako v okviru javne razprave.
Pritožbo proti 25-odstotnemu pragu za dvojezične krajevne napise na avstrijskem Koroškem je vložil slovenski odvetnik Rudi Vouk, ki je pritožbo danes tudi predstavil. Zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 določa 25-odstotni prag, a je ustavno sodišče oktobra lani, ko je šlo za uveljavitev slovenščine kot dodatnega uradnega jezika v občini Dobrla vas ugotovilo, da za uveljavitev te manjšinske pravice zadošča že 10-odstotni delež, na kar se je, skupaj s 7. členom Avstrijske državne pogodbe (ADP), danes skliceval tudi Vouk. V 7. členu ADP, ki zadeva pravice slovenske in hrvaške manjšine, med drugim piše, da je v upravnih in sodnih okrajih avstrijske Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom kot uradni jezik dodatno k nemškemu dopuščen slovenski in hrvaški jezik; v takih okrajih pa bi morale biti označbe in napisi topografskega značaja v skladu s 7. členom ADP prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.
Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je nedavno že napovedal, da razsodbe ustavnega sodišča ne bo upošteval. Haider je dejal, da ne glede na razsodbo ne bo dovolil povečanja števila dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem. Sicer so predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem optimistični, da bo ustavno sodišče razsodilo v prid odpravi 25-odstotnega praga za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov.
