'Želim si, da bi bil spet srečen'

Premier Borut Pahor je ob koncu leta zaskrbljen kot konec prejšnjega leta, a malce bolj optimističen. "Konec lanskega leta nihče ni vedel za globino krize, vedeli so le, da bo ena najhujših po drugi svetovni vojni. Letos pa so stvari drugačne, saj se je kriza umirila, gospodarska gibanja pa so se stabilizirala," je pojasnil. Prav zato meni, da bo prihodnje leto prelomno.

Povedal je, da je krizna skupina ministrov ostalim ministrom posredovala neformalni osnutek izhodne strategije, v katero so vključene tudi prihajajoče strukturne reforme. Gre za zdravstveno in pokojninsko reformo, reformo trga dela in tudi ukrepe, ki bi slovensko poslovno okolje naredili atraktivnejše za tuje in domače investicije.

Trije glavni cilji vlade

Cilj vlade za prihodnje leto pa je bolj jasen kot preteklo, je dejal. Imajo tri glavne cilje: enoodstotno gospodarsko rast na letni osnovi, zmanjšanje primanjkljaja za 0,5 odstotka, poleg tega pa držati anketno brezposelnost pod 7,5 odstotka. Kot je dejal, se za razliko od lanskega leta letos v novo leto odpravljajo z osnutkom konkretnih razvojnih ciljev in ukrepov.

O dvigu minimalne plače na prvi ali drugi seji vlade

Napovedal je, da bo vlada že na prvi ali drugi seji v prihodnjem letu obravnavala spremembe zakona o minimalni plači, ki bodo prinesle dvig minimalne plače. Kakšen bo novi znesek, še ni znano, saj se morajo glede tega še uskladiti s socialnimi partnerji. Kot je znano, so sindikati zahtevali dvig minimalne plače na 600 evrov neto.

Pahor opozarja, da ta znesek ne sme biti preblizu naslednjemu plačnemu razredu, da ne bi povzročil domino efekta na trgu delovne sile. Zaveda se, da so stroški dela še vedno visoki, vendar po njegovih besedah vlada tega ne more odpraviti sama. "Del bremena lahko nase prevzame država, del pa ga morajo delodajalci. Vse to pa pomeni tudi strukturne reforme." Kot je dejal, lahko pokojninski sistem sicer še nekaj let vzdrži, vendar je bolje, da ga reformiramo sedaj, ko je še čas, kot pa pozneje, ko bo to nujno treba narediti čez noč.

Država ima prevelik delež v gospodarstvu

V prihodnjem letu se bo vlada ukvarjala tudi z nadaljnjim umikom države iz lastništva podjetij. V tem smislu bi bilo treba premisliti, katere so tiste institucije, ki so v nacionalnem interesu in katere to niso. Po Pahorjevem mnenju sta to zagotovo NLB in Luka Koper, obstaja pa veliko takšnih, za katere je vprašanje, ali je res v nacionalnem interesu, da so v lasti države. Sam meni, da je Slovenija lastnica prevelikega dela premoženja in da bi z marsikaterim podjetjem zasebni lastniki bolje gospodarili.

'Zgodba s Patrio in falconom se mora končati'

Kot je še dejal Pahor, se morata končati tudi zgodbi s falconom in Patrio. Napovedal je, da se bo vlade že v januarju morala odločiti, kaj bo s poslom glede nakupa oklepnikov 8x8. Treba pa se je tudi končno odločiti, ali je bilo s posli kaj narobe ali ne, je dodal. Kot je poudaril, pa to seveda ni naloga vlade, temveč drugih institucij, ki morajo opraviti svoje delo.

Glede ministra za okolje in prostor Karla Erjavca pa je ponovil, da se bo odločil, glede na to, kaj je prav, in ne glede na to, kakšne bodo posledice za koalicijo. Kot je dejal, mora biti vlada, glede na leto, ki prihaja, stabilna, "ali pa je bolje, da gremo domov".

Čeprav Erjavec obtožnega predloga še vedno ni videl, čeprav tudi za vpogled vanj ni zaprosil, je besen. Zdaj se bo obrnil tudi na varuhinjo človekovih pravic. "Predlagal bom tudi tožilski nadzor, ker je v nasprotju z zakonom, da taka zadeva pride v javnost, zakon tega ne dopušča," pravi Erjavec. A tožilci vračajo, da niso oni tisti, ki so podatke dali v javnost, obtožni predlog pa mora ministru Erjavcu vročiti sodišče, še pojasnjujejo.

'Želim si, da bi bil spet srečen'

Ob koncu pa je Pahor še na vprašanje, kaj želi ljudem ob koncu leta na bolj intimnem področju, dejal, da želi vsem to, kar želi tudi sebi: "Želim si, da bi bil spet srečen."