O davčni reformi nič novega

Z davčno reformo naj bi finančno ministrstvo razbremenilo obdavčitev fizičnih in pravnih oseb in poenostavilo davčne postopke. Glede davčnih stopenj je po besedah ministra za finance Andreja Bajuka "še vse odprto".

Kot je dejal, mora ministrstvo preučiti posledice posameznih različic sprememb davčne zakonodaje na inflacijo, dokončni predlog okvira davčne reforme pa bo znan predvidoma 14. septembra, ko naj bi o njem odločala vlada.
Minister Bajuk je zagotovil, da pri obdavčitvi fizičnih oseb v nobeni različici ne nameravajo obdržati sedanjih pet stopenj. "Obdržali bomo največ tri davčne stopnje," je dejal Bajuk. Kje bo vlada nadomestila morebiten izpad proračunskih prihodkov, Bajuk še ni želel razkriti. "Najprej je treba vedeti, kakšna bo razlika," je poudaril.

Kot je povedal državni sekretar Andrej Šircelj, vlada predvideva večjo obdavčitev s trošarinami (na tobačne izdelke, alkoholne pijače) in znižanje javne porabe. Pripravila bo nov zakon o davku na dodano vrednost, kakšen pa bo, z Bajukom danes še nista želela razkriti.

Na področju obdavčitve fizičnih oseb ministrstvo izpostavlja postopno ukinjanje davka na izplačane plače ter odpravo visoke progresivne obdavčitve dohodkov. Sedanja ureditev, da se dohodki delijo na aktivne in pasivne dohodke, naj bi ostala nespremenjena. Ministrstvo preučuje uvedbo višje splošne olajšave ob ukinitvi večine parcialnih olajšav, pri čemer bi olajšave za vzdrževane družinske člane ostale.

Novi zakon o dohodnini predvideva črtanje posebne obdavčitve dohodka, doseženega s posameznim poslom (obravnaval se bo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja), ukinitev razmejevanja na dohodke, dosežene v odvisnem in neodvisnem razmerju, ter določitev enostavnejšega kriterija razmejevanja dohodkov iz dejavnosti od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic.

Po predlogu bo večjemu številu zavezancev dana možnost ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (dohodkovni prag naj bi se povečal s šest na 10 milijonov tolarjev). Za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost se določa spodnji prag obsega katastrskega dohodka, s čimer se iz obdavčitve z dohodnino izvzame velik del zavezancev, tiste z manj kot 200 evrov katastrskega dohodka.

Pri obdavčevanju dobička iz kapitala se po predlogu vsem zavezancem priznajo normirani stroški v višini enega odstotka nabavne vrednosti kapitala ter enega odstotka vrednosti kapitala ob odsvojitvi. Zavezanci, ki prejemajo dohodke iz tujine, pa naj bi lahko uveljavljali stroške prehrane med delom in stroške prevoza. Pri spremembah davčne zakonodaje za pravne osebe ministrstvo z novim zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb načrtuje odpravo dvojne obdavčitve in neobdavčitve, odpravo dvojne ekonomske obdavčitve pri prejemniku dividend, določitev davčne osnove pri prevrednotenjih in oblikovanju rezervacij ter jasno opredelitev davčno nepriznanih odhodkov.

Ministrstvo predlaga tudi administrativne poenostavitve. Med njimi so skrajšanje obdobja, v katerem zavezanec ne sme spreminjati izbranega davčnega obdobja, ki je lahko koledarsko ali poslovno leto, s pet na tri leta, poenostavitve v zvezi z izvzemom dividend (predlagana je odprava pogoja udeležbe v kapitalu oz. pri upravljanju izplačevalca dividende v višini najmanj 20 odstotkov in odprava pogoja časa trajanja udeležbe najmanj 24 mesecev).