Kot je v izjavi za javnost zapisala Vlasta Nussdorfer, bo "s polnim žarom nadaljevala delo na številnih področjih, ki so jo že doslej poklicno in notranje bogatila, žrtvam in ljudem v stiski ponujala vizijo boljšega jutri, tožilca pa predstavljala predvsem v pozitivni luči". V sporočilu je poudarila, da dodatnih pojasnil ob odstopu ne želi dajati, saj se pri tem drži reka "Neizrečena beseda je tvoj suženj, izrečena pa lahko postane tvoj gospodar". Kot je še sporočila Nussdorferjeva, je to storila zaradi povsem osebnih razlogov, dodatnih pojasnil ob odstopu pa ne želi dajati. Izjavo o umiku je posredovala ministrici za pravosodje Zdenki Cerar in predsedniku vladne kadrovske komisije Pavlu Gantarju, nato pa odšla na dopust.
Na pravosodnem ministrstvu so potrdili, da je ministrica za pravosodje Zdenka Cerar danes prejela dopis, s katerim jo višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer obvešča, da umika kandidaturo za generalno državno tožilko. V dopisu je izrazila upanje, da bo njen umik kandidature prispeval k hitrejši razrešitvi problema v zvezi z imenovanjem novega generalnega tožilca. Gantar povedal, da četudi je Nussdorferjeva odstopila od kandidature, ostaja postopek za izbiro generalnega državnega tožilca enak.
Vlada se bo tako morala opredeliti o edinem kandidatu, ki ostaja v igri, Hinku Jenullu, ki so ga nekateri že od začetka omenjali kot politično najbolj ustreznega. Jenull prav tako molči, češ da gre pač za osebne odločitve. Ostajata dve možnosti; ali ga bo vlada, najverjetneje na četrkovi seji, predlagala državnemu zboru, ali pa ne. Če bo obveljalo slednje, lahko razpis za generalnega državnega tožilca celo ponovijo.
Kot že znano, so se na razpis prijavili Vlasta Nussdorfer, Hinko Jenull in višja državna tožilka Elizabeta Györkös, ki je minuli teden odstopila od kandidature, saj je želela še naprej voditi primer Petek.
Kdo je Hinko Jenull?
Jenull je nedvomno pravni strokovnjak, a od vlade mnogi pričakujejo, da se bo ogradila od njegove kandidature predvsem zaradi njegove preteklosti - v javnosti je dolgo odmevala njegova sodna odločitev o zaplembi številke Mladine pred 17 leti.
Tožilstvo je pod taktirko sodnika Jenulla zaplenilo številko Mladine, ker bi njen izid lahko povzročil hujše vznemirjenje javnosti. Po mnenju Mladine je šlo za sodbo, ki je ščitila partijsko zgodovino pred zgodovinskim in mnenjskim preverjanjem, sodbo, ki je onemogočila negativna politična mnenja o policiji in komunistični partiji in ukinjala politično kritiko. Nezakonita zaplemba, ki jo je potrdil sodnik Hinko Jenull, je za mnoge pretrd oreh, da bi zdaj prikimali Jenullovi kandidaturi za najvišjega predstavnika politično neodvisnega tožilstva.
Kmalu po prvih svobodnih volitvah je Hinko Jenull zapustil sodniške vrste in odšel med odvetnike. Zavzetost okoli reševanja sodnih zaostankov ga je pripeljalo v ministrstvo za pravosodje. Zadnje leto je vrhovni državni tožilec, razporejen na kazenski oddelek, sodeluje pa tudi pri zakonodajnih projektih. Da je pri svojem delu uspešen, dokazuje tudi več kot 90 objavljenih strokovnih člankov in okoli 30 referatov, poleg tega pa je tudi soavtor dveh knjig.
