Po podatkih Evropsko-sredozemskega seizmološkega centra (ESMC) je bilo žarišče potresa 44 kilometrov severovzhodno od Zagreba in 12 kilometrov zahodno od Siska. Potres je trajal okoli 20 sekund, čutiti ga je bilo tudi po celotni Sloveniji.
Nuklearno elektrarno Krško (NEK) so po potresu preventivno ustavili.
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je ob tem sporočil, da je zaustavitev posledica "avtomatskega delovanja zaščitne turbine". Po prvem pregledu je NEK potres prestala brez posledic, "tako da varnost ni ogrožena".
Predsednik uprave NEK Stane Rožman je v izjavi, ki so jo posredovali iz elektrarne, ocenil, da "letošnje leto ostaja pestro vse do konca". Ob današnjem potresu se je jedrska elektrarna samodejno zaustavila, saj je bil potresni sunek dovolj močan, da je sprožil ustrezno motnjo, ki je pripeljala do zaustavitve elektrarne. "Ta je v varnem stanju brez vsakršnih posledic za okolje, vsi sistemi delujejo normalno. Opravili bomo sistematičen pregled opreme in sistemov in ponovni zagon načrtovali v roku 24 ur," je dodal.
Vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan Leon Cizelj pa je ocenil, da je bilo tokratno tresenje še globoko v območju normalnega delovanja. Projektni pospešek tal "v Krškem je bil med med 0,02 in 0,05g, normalno obratovanje predvideno do 0,15g," je navedel.
Uprava za jedrsko varnost po zaustavitvi v izredno inšpekcijo NEK
Uprava za jedrsko varnost po današnjem potresu sodeluje z osebjem Nuklearne elektrarne Krško, ki se je samodejno zaustavila. Glede na rezultate pregledov s strani zaposlenih bodo najkasneje v sredo v elektrarni izvedli izredno inšpekcijo, po nadaljnjih analizah dogodka bo sledil še podrobnejši inšpekcijski pregled, so pojasnili.
Na upravi so pojasnili, da je bila jedrska elektrarna "že v sami zasnovi projektirana z mislijo na potresno varnost". Od samega idejnega začetka Neka so se izvajale obsežne raziskave in študije lokacije, v času projektiranja pa so že predvideli projektno potresno stopnjo, ki je bila za stopnjo višja od siceršnje vrednosti na takrat veljavni seizmološki karti.
Dejanska potresna varnost NEK je po novejših raziskavah še precej višja od projektne, so zagotovili. Potresno varnost neprestano preverjajo in dokazujejo, hkrati pa skrbijo za protipotresne izboljšave na objektu, kar je že sicer dobro osnovo še dodatno izboljšalo.
"Tako je bilo že na prelomu stoletja z analizami v mednarodnem okolju pokazano, da elektrarna zdrži bistveno višje seizmične obremenitve od že sicer visokih, ki so bile upoštevane pri projektiranju. Stresni testi po dogodku v Fukušimi, ki so bili uvedeni na evropski ravni, so te ugotovitve še dodatno podprli ter pokazali, da je verjetnost potresov, ki bi povzročili izpust radioaktivnih snovi iz Neka, zelo nizka," so zagotovili.
Visoka seizmična odpornost samega objekta pa še ne pomeni vedno tudi zadostne zaščite pred posledicami potresa. Šibka točka so predvsem električno omrežje oziroma daljnovodi izven območja elektrarne, ki se pri potresu lahko zrušijo in zaustavljeni jedrski elektrarni onemogočijo zunanje električno napajanje.
To pa je poleg zadostnih količin vode nujno za zagotavljanje hlajenja sredice reaktorja po zaustavitvi in posledičnega preprečevanja škodljivih izpustov v okolico. Zaradi tega je ključnega pomena zagotovitev lastnega električnega napajanja elektrarne v primeru njene zaustavitve.
V jedrski elektrarni so zato dvema obstoječima dizelskima agregatoma pred leti dodali še tretjega, s čimer se je verjetnost za možnost izpusta radioaktivnih snovi v primeru potresa dodatno prepolovila.
"Glede na nauke Fukušime so v elektrarni nabavili tudi več dodatnih mobilnih dizelskih generatorjev, kompresorjev za stisnjeni zrak, črpalk, dodatno gasilsko opremo in pripravili dodatna priključna mesta za dobavo hladilne vode ali električnega napajanja v primerih, če bi med najhujšimi naravnimi katastrofami odpovedala vgrajena oprema," so izpostavili v upravi za jedrsko varnost.
Pri močnejših potresih se jedrska elektrarna lahko varno zaustavi brez škodljivih izpustov v okolje. Pri šibkejših potresih, ki so pogostejši, pa lahko varno obratuje brez prekinitev.
Na območju NEK so sicer najmočnejši potres zabeležili leta 1917. Ta je po današnjih merilih dosegel približno osmo stopnjo evropske potresne lestvice. NEK je projektiran na potresni pospešek 0,3 g v višini temeljev, kar približno ustreza potresu devete stopnje lestvice na površju, so dodali.
Zagotovila o varnosti NEK medtem očitno še vedno niso prepričala oblasti na avstrijskem Koroškem. Danes je bilo namreč spet slišati pozive k trajnemu zaprtju NEK. Kot sta poudarila koroški deželni glavar Peter Kaiser in pristojna za področje okolja v deželni vladi Sara Schaar, dogodki, kot je bil današnji potres, znova dokazujejo, da jedrska energija ni varen energetski vir.
Znano je, da Krško leži na geološki prelomnici, epicenter potresa pa je bil le 85 kilometrov zračne razdalje od Krškega, je opozoril Kaiser. Schaarova pa je dodala, da bi bila v primeru odločitve za podaljšanje življenjske dobe krške nuklearke čezmejna presoja vplivov na okolje neizogibna.
KOMENTARJI (204)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.