'Referendum o JEK je brezpredmeten in zloraba demokracije'

Referendum je zloraba demokracije, je prepričan dr. Dušan Plut, avtor knjige Jedrska energija, ne hvala. Zakaj? "Ker se ljudi sprašuje nekaj, o čemer nimajo dovolj jasnih in nedvoumnih podatkov in nimajo dejstev. Naša informiranost je izredno skromna, na drugi strani je referendumsko vprašanje zavajajoče," pravi. "Vprašanje namreč poudarja, da zgolj z uporabo jedrske energije oz. z gradnjo drugega bloka JEK, lahko zagotovimo stabilno oskrbo z energijo. V svetu pa je okoli 200 držav, od tega jih je 33 tistih, ki se oskrbujejo s pomočjo jedrske energije, okoli 170 pa takih, ki se ne oskrbujejo brez jedrske energije. Enostavno je premalo časa, da bi se ljudje nedvoumno na podlagi dejstev odločili, kakšno energetsko prihodnost podpirajo – jedrsko ali nejedrsko."

Po njegovem mnenju je referendum brezpredmeten, saj se je politika že odločila v odsotnosti ljudstva. "Če bo referendum v prid jedrski opciji, potem se bo politika absolutno sklicevala na rezultate referenduma. Če pa bo referendum pokazal, da se ljudje ne strinjajo, potem pa se bo uveljavila politična volja, ki kaže na to, da vse parlamentarne stranke, z izjemo Levice, podpirajo jedrsko prihodnost. Resolucija pa je že sprejeta. Človek se sedaj sprašuje, zakaj sploh potrebujemo ta referendum? Če se želi ugotoviti, kaj ljudje mislijo, potem bi lahko izvedli korektno javnomnenjsko raziskavo." Plut pravi, da bomo sedaj zapravili pet milijonov za nekaj, kar naj ne bi bilo zavezujoče. 

Prav tako pravi, da bi pričakoval, da bodo državne institucije in državno podjetje podprli izdelavo načrtov obeh alternativ - jedrske in nejedrske. "Nisem proti temu, da se podaljša obratovanje obstoječe jedrske elektrarne. Tega razkošja si Slovenija, v trenutku, ko bo morala zapreti TEŠ, ne more privoščiti." 

Ali 15 milijard ni prevelik zalogaj za Slovenijo, kar je tretjina BDP? Plut meni, da je vsota za državo, ki ima dva milijona prebivalcev in je najmanjša država, ki stavi na jedrsko energijo, "absolutno prevelika in pretvegana". Po njegovih napovedih bodo dejanski stroški izgradnje še bistveno večji, kot se kaže sedaj. "Na drugi strani strani se sprašujem, kaj se bo zgodilo z drugimi investicijami. Kdo bo vlagal v šolstvo, zdravstvo, v regionalni razvoj, socialne transferje, železnice, pokojnine in obnovljive vire energije?" Na primeru Finske, Velike Britanije in Francije je izpostavil, da so na koncu ti stroški vsaj dvakrat večji, kot se najprej načrtujejo. "Za Slovenijo je to prevelik strošek, to ni zgolj finančni rizik, ampak tudi strateški." 

Kakšne so alternative? Plut zagovarja prepolovitev rabe primarne energije. "Ne morem si pa delati iluzije, da se zaradi predvidene elektrifikacije ne bo povečala poraba električne energije. Prva naloga bi morala bit, da bi bilo to povečanje čim manjše." Med drugim zagovarja energetsko sanacijo zgradb in pri novih gradnjah čim manjšo porabo energije. 

"Ko razmišljamo o alternativah, moramo malo pogledati okoli." Pri tem je izpostavil Švico, ki ne bo gradila novih elektrarn. "Morali bi povečati investicije, omogočiti ljudem graditi sončne elektrarne, glede vetrnih elektrarn pa bi morala država podpreti lokalne skupnosti, kjer bi jih gradili," je še povedal.