Ministrica za gospodarstvo Darja Radić in generalni direktor Direktorata za energijo Janez Kopač sta na novinarski konferenci predstavila "Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa (NEP) za obdobje do leta 2030" in "Okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje za NEP".
Kopač je dejal, da se za gradnjo šestega bloka v Termoelektrarni Šoštanj ne bi še enkrat odločili, če bi to lahko storili. Napoveduje, da bo do leta 2030 potrebnih okoli 25 do 29 milijard evrov investicij v energetiko. Tako je bil zdaj v javno obravnavo poslan osnutek, obravnava pa naj bi trajala 45 dni. Nato bo predlog programa oblikovala vlada, zatem pa ga bo moral potrditi še državni zbor. Na ministrstvu za gospodarstvo upajo, da bo postopek končan do konca leta, kar pa je zaradi trenutnega političnega položaja v državi v tem trenutku težko napovedati.
Radićeva je dejala, da se Slovenija zaradi nesreče v japonski jedrski elektrarni v Fukušimi ne namerava odpovedati jedrski energiji.
Tako so v programu opredeljeni dolgoročni razvojni cilji in usmeritve nacionalne energetske politike, energetskih sistemov in oskrbe z energijo, upoštevaje okoljske in tehnološke kriterije, razvoj javne infrastrukture in infrastrukture državnega pomena ter spodbude in mehanizmi za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije ter izvajanje ukrepov za učinkovito rabo energije.
Operativni cilji so: 20-odstotno izboljšanje učinkovitosti rabe energije do leta 2020 in 27-odstotno zvišanje do leta 2030, 25-odstoten delež obnovljivih virov do konca tega desetletja, 9,5-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednihi plinov do leta 2020, v tem času naj bi tudi za 29 odstotkov zmanjšali energetsko intenzivnost, zmanjšali pa naj bi tudi uvozno odvisnost in izboljšali mednarodno energetsko povezanost države.
Pet scenarijev, vsi z jedrsko energijo
Program ima pet scenarijev. Trije ključni viri energije so hidroelektrarne, termoelektrarne in jedrska energija. Prav jedrsko energijo predvidevajo vsi scenariji, kar pomeni, da bi za 20 let podaljšali njeno obratovanje.
Radićeva pa je na vprašanje o morebitnih političnih vplivih pri pripravi programa odgovorila, da ni mogoče govoriti o tem, da pritiskov zainteresiranih pri pripravi programa ni bilo in dodaja, da so se oglasili prav vsi, ki se jih program dotika.
GZS in EZS želita daljšo razpravo
Gospodarska zbornica Slovenije in Energetska zbornica Slovenije kot reprezentativna predstavnika slovenskega gospodarstva in energetskega sektorja pa sta na vlado naslovili zahtevo, da se za javno razpravo nameni bistveno več časa. Predviden čas namreč po njihovem mnenju ne daje možnosti za poglobljeno analizo, dajanje predlogov, dopolnitev in sprememb.
Nacionalni energetski program predstavlja strateški dokument dolgoročne energetske politike na področju oskrbe, razvoja energetskih tehnologij, zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in prehoda v nizkoogljično družbo. "Na GZS in EZS smo prepričani, da daje slovenskemu gospodarstvu dodaten razvojni zagon, ki je v sedanjih razmerah še kako pomemben in potreben. Zato poudarjamo nujnost, da imajo vse strokovne in druge javnosti v javni razpravi možnost kakovostnega in poglobljenega odziva. S tem bomo lahko vplivali na kakovost dokumenta in njegovo izvedljivost," so še zapisali.
Greenpeace: Izbrali najslabšo možnost
Oglasili so se že v okoljevarstveni organizaciji Greenpeace. Zapisali so, da se je vlada odločila za najslabšo različico, kljub temu da program dokazuje, da je v Sloveniji več možnosti za zagotavljanje energetskih potreb. Nasprotujejo namreč podaljšanju obratovanja jedrske elektrarne v Krškem. Zastopnik Greenpeacea v Sloveniji Dejan Savić meni, da bodo iz globalne gospodarske krize kot zmagovalke izstopile tiste države, ki bodo vlagale v trajnostno prihodnost. "Država, kot je Nemčija, to zelo dobro razume. Če bi JEK 1 stal v Nemčiji, bi ga do leta 2021 zaprli. Skrajni čas je, da se tudi slovenska politika zave, da koristi nove energetske paradigme presegajo potencialne stroške in pri odločanju sledi nemškemu zgledu. Predlog energetske politike, ki ga na podlagi NEP-a predlaga dotično ministrstvo, je zdaj videti tako, kot da bi ga napisal velik energetski lobi sam," pojasnjuje.
Proti podaljšanju NEK tudi SMS – zeleni Evrope
Odzvala pa se je tudi Stranka mladih – zeleni Evrope, ki si prizadeva za bistveno večji poudarek na obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije pri strateški energetski usmeritvi, kot jo predvideva znani osnutek Nacionalnega energetskega progama 2011. "Prepričani smo, da si Slovenija zasluži človeku in naravi prijaznejšo vizijo trajnostne energetske rabe. Zavzemamo se za scenarij in pripravo operativnega programa prehoda na stoodstotno energetsko odvisnost od obnovljivih virov energije do leta 2050," so zapisali. Prepričani so, da je to izvedljivo. Predsednik stranke Darko Kranjc pravi, da je presenečen nad "umazano, zastarelo in netransparentno naložbo v šesti blok TEŠ". Stranki se zdi nerazumljivo tudi to, da je predvideno podaljšanje obratovanja elektrarne v Krškem. Pri tem dodajajo, da je prehod na obnovljive vire v Sloveniji precej lažji kot pa drugod, prav tako pa menijo, da še zdaleč niso izkoriščene rezerve pri učinkovitejši rabi energije.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.