Nujne ali žaljive kvote?

Današnja razprava o noveli zakona o volitvah je pokazala, da poslanska večina ni naklonjena zvišanju t. i. ženske kvote na 40 odstotkov, kot jo predlagajo v LDS in SD. Tudi sicer imajo poslanke in poslanci o uvedbi kvot različna stališča: nekateri menijo, da so nujne za enako zastopanost spolov v politiki, drugi pa so prepričani, da so nepotrebne in do žensk žaljive.

Kot je znano, vlada predlaga spremembe zakona, ki predvidevajo uvedbo 35-odstotne t.i. ženske kvote. Dosegli naj bi jo postopoma, tako da bi na parlamentarnih volitvah leta 2008 veljala 25-odstotna kvota. Opozicijski LDS in SD s predlogom niso zadovoljni, zato sta vložili identični dopolnili, s katerimi sta želeli kvoto zvišati na 40 odstotkov.

Je poslance strah, da bo izvoljenih več žensk?

Kvota, kot je določena v predlagani noveli, je za LDS odmik od ciljev, ki so jim sledili pri omenjenih zakonih. Poslanka Majda Širca je opozorila na majhno udeležbo žensk v javnem življenju, kar je za sodobne predstavniške demokracije nepredstavljivo. Enako menijo v SD, kjer so prepričani, da bi zvišanje ženskih kvot povišalo tudi njihovo izvoljivost, saj bo povečalo število kandidatk na posameznih listah, pravi Majda Potrata. Spraševala se je, zakaj koalicija vztraja pri 35-odstotni kvoti in ugibala, ali gre za strah, da bo v parlament dejansko izvoljenih več žensk.

Virant: Kvote "navaden blef"

V koalicijskih poslanskih skupinah se po drugi strani z zvišanjem kvot ne strinjajo. Poslanec SDS Jožef Jerovšek kvotam nasprotuje in meni, da gre za nedemokratične postopke, ki so za ženske žaljivi. Anton Kokalj (NSi) pa je prepričan, da je 35-odstotna kvota zadostna glede na realno stanje, vsako povišanje pa bi pripeljalo od spodbude do prisile. Kokalj ni pristaš uvajanja kvot na silo, zahteve po njihovem zviševanju pa je ocenil kot zgolj politično potezo. Tudi Kristijan Janc (SLS) je pritrdil stališču, da so kvote do žensk žaljive, poleg tega pa jih tudi odvračajo od kandidiranja.

Koalicijskim poslancem je pritrdil tudi minister za javno upravo Gregor Virant, ki se mu zdi "prerekanje okoli petih odstotkov nepotrebno". Tudi sam ni zagovornik kvot, saj meni da so zgolj administrativen ukrep, ki ne bo spremenil ničesar. Če stranke denimo žensk ne kandidirajo v volilnih okrajih, kjer bodo tudi izvoljive, so kvote "navaden blef".

Konferenca o enakih možnostih

Urad za enake možnosti je medtem v Ljubljani pripravil celodnevno konferenco Enake možnosti žensk in moških: gibalo evropskega in slovenskega razvoja.

Poslanka SD Majda Potrata je na konferenci poudarila, da imamo v državnem zboru le 13,3 odstotka žensk, kar je po njenem mnenju zaskrbljujoče nizek odstotek. "Ženske kvote" so nujno potrebne, vendar ne rešujejo vsega, je dejala.

Leta 2005 sprejete spremembe zakona o lokalnih volitvah so uvedle 40-odstotno kvoto za manj zastopani spol ter sistem izmenične razporeditve po spolu na kandidatnih listah. Zaradi prehodnih določb pa se je po besedah Potrate kvota znižala na 20 odstotkov, načelo zadrge pa jo je spremenilo v načelo vsaj vsaka tretja na kandidatni listi je ženska.

Po trditvah ene od udeleženk je bilo na državnozborskih volitvah leta 2000 na kandidatnih listah dobrih 24 odstotkov žensk, zato novela stanja (na volitah leta 2008 naj bi, kot je bilo že omenjeno, veljala 25 odstotna "ženska kvota") bistveno ne izboljšuje.

Roman Rep z ministrstva za javno upravo je na konferenci poudaril, da se politične stranke lahko odločijo tudi za višje ženske kvote. Sonja Lokar iz Evropske mreže za enakost spolov in delovne skupine za enakost spolov v Paktu stabilnosti za JV Evropo ga je dopolnila z besedami, da se stranke, dokler so majhne, "obnašajo spodobno", potem pa so do žensk manj naklonjene.