Kartelni dogovori v zdravstvu?

Cene zdravil v sosednjih državah so primerljive, če odpotujemo malo dlje, recimo v Anglijo, pa nas škatlica aspirina stane le 0,63 evra.

Parlamentarni odbor za zdravstvo je na nujni seji obravnaval februarsko podražitev "sezonskih zdravil", ki jih ne krije zdravstvena zavarovalnica. Tako so se cene teh zdravil brez recepta zvišale za od tri do 23 odstotkov. Člani odbora ministru za zdravje predlagajo, naj določi način spremljanja cen zdravil in preuči možnosti za preprečevanje zlorab zdravil.

Poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem je poudarila, da je skrb za zdravje nacionalnega pomena, zato zdravila, ki prebivalstvu pomagajo pri preventivi ali pa pri lajšanju lažjih prehladnih obolenj, ne morejo ostati samo predmet tržnega funkcioniranja.

Sprašuje se tudi, ali v primeru februarskega dviga cen ne gre za t. i. anti-tržni mehanizem, saj splošno ekonomsko načelo govori o zniževanju cen ob povečanem povpraševanju. Treba je spremljati, ali se v farmaciji dogajajo kartelni dogovori, je dejala. Izredno sumljivo se ji namreč zdi, da so ravno v času sezone v istem tednu napovedala podražitve "sezonskih" zdravil brez recepta kar tri farmacevtska podjetja.

Za podražitev sta se v začetku februarja odločili farmacevtski podjetji Lek in GSK, medtem ko so si v Krki na dan napovedane podražitve premislili in so ohranili prejšnje cene. Lek je tako podražil pet zdravil brez recepta, vsako za okoli 10 odstotkov. Med njimi so lekadol plus C, fluimukan za izkašljevanje in kapljice za nos operil. GSK pa je podražil sedem zdravil, in sicer za med 11 in skoraj 23 odstotkov. Coldrex je dražji za 11,8 odstotka, panadol v različnih oblikah med 18 in 22,6 odstotka, šampon nix (proti ušem) pa za 20 odstotkov.

Sklic seje so zahtevali Cveta Zalokar Oražem (Zares), Vasja Klavora (DeSUS), Ljubo Germič (LDS) ter poslanki SD Julijana Bizjak Mlakar in Andreja Rihter.