Nujen ukrep ali kršenje človekovih pravic: kaj prinaša uredba za sledenje mobilnim napravam?

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo predvideva, da smejo policisti za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona uporabiti dodatna pooblastila. Gre za iskanje oseb, prepoznavanje ljudi po fotografijah ter izdelovanje fotorobota. Postavljali bi lahko tudi cestne zapore z blokadnimi točkami in celo vstopali v tuja stanovanja ter druge prostore. Prav tako bi lahko začasno omejili gibanja oseb ter zbirali in obdelovali podatke.

To bi pomenilo, da bodo lahko policisti dostopali do osebnih podatkov, tudi tistih, ki jih uporablja in pridobiva Nacionalni inštitut za javno zdravje. Sem spada ime, EMŠO, naslov prebivališča, podatki o osebnem zdravniku ter podatki iz odločbe, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena.

Pridobljene podatke bi lahko hranili največ do 30 dni po koncu razglasitve epidemije, nato pa bi se uničili.

Nadzor mobilnikov

Alarmi pa so dokončno zazvonili ob 104. členu zakona, ki govori o nadzoru gibanja državljanov preko lokacije mobilnih telefonov. Policisti bi namreč lahko, če drugače ni mogoče zagotoviti spoštovanja z odločbo ali drugim aktom odrejenih ukrepov iz zakona, brez odredbe sodišča od mobilnih operaterjev pridobivali podatke o lokaciji mobilnega telefona osebe, na katero se ukrep nanaša. Toda samo pod pogojem, da je oseba s tem pisno soglašala pred izdajo odločbe, v kateri je osebi ukrep odrejen.

Pisno soglasje vsebuje podatke o operaterju mobilnega omrežja, s katerim ima oseba sklenjeno naročniško ali predplačniško razmerje, telefonsko številko SIM kartice in IMEI številko komunikacijskega sredstva. Tisti, ki mu je izdana odločba o karanteni, bo moral imeti pri sebi telefon v delujočem stanju ves čas trajanja odločbe. Poleg tega bo moral imeti vključeno možnost do dostopa lokacije naprave ter tudi ne bo smel nameščati strojne ali programske opreme, ki onemogoča, skrije ali spremeni podatek o lokaciji naprave.

Manj jasen pa je drugi del člena, ki govori o primeru, da oseba ne poda pisnega soglasja. Kot navaja omenjeni del besedila, pristojni organ v okvir svojih zakonskih pristojnosti določi način izvajanja odrejenega ukrepa. Ali to pomeni, da policija lahko vseeno dostopa do lokacije mobilne naprave uporabnika? Za pojasnila smo se obrnili na ministrstvo za notranje zadeve, vendar do tega trenutka odgovora še nismo dobili.

Informacijski pooblaščenec: Ta čas ne sme biti izkoriščen za omejevanje temeljnih človekovih pravic

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ob napovedanih razširitvah policijskih pooblastil opozarja na ogroženost nekaterih demokratičnih standardov in temeljnih človekovih pravic. Kljub temu da razume potrebe po učinkovitih ukrepih države za obvladovanje epidemije s koronavirusom, pa meni, da ta čas ne bi smel biti izkoriščen za omejevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. "Ukrepi morajo biti učinkoviti in nujni v okviru tega, kar je razumno v demokratični družbi, kjer je nedopustno posegati v informacijsko in komunikacijsko zasebnost posameznikov, če zasledovane cilje lahko dosežemo z dejansko anonimiziranimi podatki."

Razume tudi, da je z določenimi anonimnimi podatki možno do neke mere bolje načrtovati in izvajati ukrepe za obvladovanje epidemije, "vendar pa je potrebna pozornost pri razumevanju anonimizacije." Kot pravi, mora imeti morebitna uporaba anonimnih podatkov prednost pred uporabo osebnih podatkov, še posebej na področju lokacij in komunikacij posameznikov ter njihovih zdravstvenih podatkov.

Glede pravnih podlag je po mnenju pooblaščenke ključno vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za obdelavo osebnih podatkov ali ne. Ne glede na zagotovila, da naj bi šlo pri vseh kategorijah podatkov za anonimizirane podatke, informacijska pooblaščenka meni, da vsaj pri nekaterih kategorijah obstaja upravičen dvom, ali je tovrstne podatke mogoče posredovati v načrtovani sistem in jih obdelovati na način, ki bi zagotavljal, da bi obdelava dejansko zadevala anonimne podatke.

Glede podatkov o prometu elektronskih komunikacij in lokacijskih podatkih pa posebej opozarja, da gre za podatke, ki jih ščiti 37. člen Ustave RS.

Nekdanja pooblaščenka, danes odvetnica, Nataša Pirc Musar pa je v objavi na družbenem omrežju Linkedin poudarila, da kljub razumevanju zahtevnosti razmer ostaja bojazen, da so nova pooblastilia policiji "presplošna in so lahko razumljena in uporabljena na način, ki bi bil lahko v nasprotju z našimi demokratičnimi vrednotami. Predvsem iz določb 103. in 104. člena 'mega korona zakona' ni razvidno, spoštovanje katerih posebnih ukrepov naj bi zagotavljala nova pooblastila policiji", je zapisala.

Hojs: Namen dodatnih pooblastil policiji je zgolj preprečiti nedovoljeno gibanje okuženih

Policija si ne želi dodatnih pooblastil, pristojnosti, da bi komur koli omejevala gibanje, svoboščine ali da bi kakor koli posegala v človekove pravice, je poudaril Hojs. "Policiji želimo pooblastila dati z namenom preprečevanja in zajezitve epidemije. Nimam nobenih težav, da člen umaknemo. To pomeni zgolj to, da bodo morali tisti, ki so sicer pripravljeni karanteno odsedeti doma in podati soglasje, da nadzorujemo, kje se gibljejo, izolacijo preživeti v skupnih karantenah, kjer ne bodo imeli takega udobja kot doma," je dodal minister za notranje zadeve.

Ob tem je bil kritičen do mnenja informacijskega pooblaščenca, ki je pozval k zavrnitvi 103. in 104. člena omenjenega zakona. "Če pooblaščenka temu nasprotuje, naj se tisti, ki so trenutno pripravljeni biti v karanteni doma, obrnejo nanjo," je dodal.

"103. člen je bil usklajen med ministrstvom za zdravje, ministrstvom za notranje zadeve in službo vlade za zakonodajo. Če kdo misli, da strokovnjaki na teh področjih ne vedo dovolj, naj to sporoči poslancem, ki bodo odločali o tem zakonu. A s tem drastično znižujemo pooblastila policije za zajezitev epidemije," je poudaril Hojs.

Glede aktivacije 37. a člena zakona o obrambi, ki predvideva podelitev izrednih pooblastil vojski za varovanje meje, pa je Hojs pojasnil, da so vse poslanske skupine poslale svoje pripombe. V največji možni meri jih bodo skušali upoštevati, Hojs računa, da vlade predlog lahko dokončala na torkovi dopisni seji in bi o njem DZ odločal že v sredo skupaj z interventnim zakonom za zajezitev epidemije novega koronavirusa.

Podobni ukrepi v drugih državah

Pred dnevi smo poročali, da se je v boj proti širjenju novega koronavirusa vključila tudi izraelska notranja obveščevalna agencija Šin Bet. Ta ima v skladu z novimi pooblastili možnost pridobivanja podatkov o prenašalcih virusa in ljudeh v karanteni. Šin Bet podatke posreduje ministrstvu za zdravje in jih ne shranjuje, zagotavlja direktor agencije Nadav Argaman. Ob tem bo lahko Šin Bet uporabljal podatke o lokaciji prenašalcev virusa za 14 dni pred potrditvijo okužbe. S tem namreč želijo identificirati njihove poti in ljudi, s katerimi so bili v stiku.

Podobna pooblastila imajo tudi na Slovaškem. Tam so namreč spremenili zakonodajo in omogočili zdravstvenim organom dostop do lokacije mobilnih telefonov bolnikov, okuženih s koronavirusom. Predlog vlade je sprva predvideval tudi spremljanje telefonskih klicev in sms sporočil, vendar so zaradi ostrih protestov opozicije, da gre za kršenje državljanski pravic in vohunjenje za državljani, ta del iz zakona odstranili.