NSi za nujno sejo pristojnega odbora o novi viziji kmetijske politike

Nova kmetijska politika bo po njenih besedah zelo drugačna od sedanje, ker je govora o trajnostnem kmetovanju. Kot je pojasnila, v enem od sklepov pozivajo vlado, "da resno upošteva zahteve kmetov in jim jasno pove, kaj lahko naredijo in česa ne. Najbolj pomembno pa je, da se jim predstavi jasno časovnico".

Pri dolgoročni strategiji pa se jim zdi bistvena prilagoditev slovenskega in evropskega kmetijstva na zeleni prehod. "Zeleni prehod je potreben in pomemben, vendar ne izključno na račun kmeta," je poudarila Vida Čadonič Špelič. Po njenem se je zato treba že zdaj pogovarjati, ali je možno sedanjo kmetijsko politiko, ki se izvaja med letoma 2023 in 2027, vsako leto revidirati tako, da bo usmerjena ciljno za kmete in ne proti njim.

Sto let se je po Evropi in v Sloveniji kmete spodbujalo k intenzivnemu kmetovanju, je dejala. Čeprav bo treba s tem prenehati, se bodo vlade in evropska komisija morale vprašati, kako in s čim nadomestiti kmetu izpad dohodka, da bo še naprej kmetoval. Skrbi jo namreč, da bi se kmetijstvo skrčilo do te ravni, da bomo odvisni od drugih držav, kjer so standardi pridelave in predelave hrane nižji. "Tega si ne smemo dovoliti, ker si tega slovenski in evropski potrošnik ne zaslužita," je bila jasna.

V NSi zato vse odločevalce pozivajo k dialogu, pri čemer se jim zdi pomemben tudi pravočasni dialog o zelenem prehodu. Kmetje po njihovi oceni potrebujejo pomoč pri prestrukturiranju ter podporo pri njihovih prizadevanjih za ohranitev narave in okolja. Odnos vlade do kmeta je po mnenju Čadonič Špeličeve zaskrbljujoč. "Bojim se, da bo s takšnim odnosom slovenska vlada dejansko prisilila kmete, da bodo šli množično na ulice zahtevat svoje pravice," je dejala in dodala, da če ne bo konkretnih premikov pri pogovorih, slovenske kmete podpira v boju za njihov obstoj.

Politika mora po njenem mnenju imeti vizijo in biti sposobna v EU zagovarjati slovensko kmetijstvo, ki je drugačno od kmetijstva velikih evropskih držav. "Naša majhnost mora v kmetijstvu postati naša prednost in mi si moramo izpogajati izjeme, zaradi katerih bo slovenski kmet, posebno male družinske kmetije, še vedno preživel in bo še vedno prideloval slovensko hrano," je povedala.

"Vsi si verjetno želimo čim manj uporabe škropiv, vendar na način, ki bo vzdržen za uporabnika, to se pravi za kmeta, in na koncu tudi za potrošnika," meni. Predsednica odbora za kmetijstvo je ob tem pohvalila Slovenijo in evropske pogajalce, ki so prispevali k umiku uredbe o pesticidih, o kateri se bo zdaj odločalo po naslednjih evropskih volitvah.