Ključno področje je po njegovem mnenju zagotovitev stabilnih in konkurenčnih cen električne energije za gospodarstvo. Vlada jih ni zagotovila, medtem ko številne evropske vlade dokazujejo, da se to da, je povedal Horvat in dodal, da je predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize veliko razočaranje.
Veliko zaskrbljenost in nezadovoljstvo po njegovih besedah izražajo tudi reprezentativne gospodarske organizacije. "Na terenu pa med podjetniki vre, nezadovoljstvo med podjetniki je izjemno veliko," je povzel.
Po izračunih NSi po tem predlogu zakona podjetja kljub pomoči ne bodo prišla na ceno manj kot 300 evrov za megavatno uro za elektriko. Poleg tega bodo prvi znesek povračil dobila šele konec marca 2023. "Bojimo se, da takrat nekaterih podjetij ne bo več," je dejal.
"Naša generalna kritika pristopa je, da vlada uvaja subvencije za vsa podjetja, te pa so zaradi birokratskih in administrativnih zahtev izjemno težko dostopne," je povedal Horvat. Ob tem je navedel, da nihče v Sloveniji iz nabora energetsko intenzivnih podjetij ne bo dobil pomoči, kot je predvidena v zakonu.
Glede enostavne pomoči je dejal, da evropski okvir zanjo ne predvideva nobenih omejitev, dovoljena je regulacija. "Vlada bi lahko za mala oz. srednja podjetja uvedla regulacijo za ceno elektrike na 200 evrov za megavatno uro, sedaj pa se bo Spirit ukvarjal s približno 60.000 vlogami. Če bi z regulacijo rešili ta podjetja, bi se ukvarjali le s 500 velikimi podjetji," je povzel.
V NSi kritični do predloga glede čakanja na delo
Pri posebni pomoči je subvencija omejena na 70 odstotkov porabe v letu 2021, ki ga je zaznamovala epidemija. "Predlagamo, da bi bilo treba določiti daljše referenčno obdobje," je dejal. Kritičen je bil do predloga glede čakanja na delo, saj mora podjetje polovico zneska, ki ga dobi, v 30 mesecih nameniti za zeleni prehod. "To je norost, podjetja bodo delavce preprosto odpuščala," je ocenil.
Pri skrajšanem delovnem času se jim zdi omejitev delovnika na tedenski ravni na pet in do 20 ur na teden nesmiselna. To bi moralo biti po njegovih besedah določeno na mesečni ravni. "Privarčujemo lahko samo, če lahko ustavimo proizvodnjo za recimo 14 dni, ne pa za štiri ure na dan ali en dan v tednu," je orisal.
Glede plina je vlada po Horvatovih besedah zaspala: "Ukrepa prepočasi in nezadostno." V NSi predlagajo regulacijo cene za enostavno pomoč malim in srednjim podjetjem na višini 200 evrov za megavatno uro. Vlada mora distributerjem energije, elektrike in plina kriti razliko med regulirano ceno in ceno, po kateri so jo dobavitelji kupili.
Kot je opozoril, imamo regulacijo cene plina za gospodinjstva, nekatere javne zavode in male poslovne odjemalce, a zgodilo se bo, da dobavitelji ponudb ne bodo oddali. "To se dogaja na Madžarskem in pri nas na področju javnih zavodov. Približno 86 slovenskih bolnišnic ne dobi ponudbe za električno energijo in bojimo se, da energentov preprosto ne bo," je povedal Horvat.
Horvat: Vlada ima napačne prioritete, ukvarja se s primerom Bobnar, ne z gospodarstvom
Po napovedanem odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar v opozicijski NSi obžalujejo, da v vladni koaliciji prihaja do razpok. V tem času bi si želeli stabilno vlado, ključni problem te vlade pa so njene prioritete – ukvarja se s primerom Bobnar, in ne z gospodarstvom, je še dejal poslanec NSi Horvat.
"Ključni problem so prioritete vlade, to ni gospodarstvo, je pa eno brutalno kadrovanje, čistke," je v odzivu na napovedan odstop ministrice ocenil Horvat.
Vsebine poročila generalnega direktorja policije Boštjana Lindava Horvat ni komentiral, zatrjuje, da se v NSi s tem ne ukvarjajo. "To je stvar te vlade, ki je padla na vseh obljubah, ki smo jih poslušali in so jih poslušali volivci pred volitvami, kako bo ta vlada kadrovala izključno po strokovnosti in kompetencah," meni.
Se pa po njegovih besedah na danem primeru kaže, kako so bili volivci ogoljufani, vlada pa po Horvatovi oceni nima več takšnega zaupanja, kot ga je imela na dan zaprisege.
Ali bodo omenjeni očitki Bobnarjeve predmet katere izmed sej Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki jo vodi poslanec NSi Janez Žakelj, Horvat ni želel komentirati. Če bo do tega prišlo, bo javnost o tem pravočasno obveščena, je dejal.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.