NSi: Referendum o migracijah bi bil le zelo draga javnomnenjska anketa

Gre za referendum o globalnem dogovoru Združenih narodov o migracijah, h kateremu so države, tudi Slovenija, pristopile lani decembra v Marakešu. Referendumsko vprašanje, kot ga predlagata SDS in SNS, bi se glasilo: "Ali ste za to, da Slovenija pristopi h Globalnemu dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?"

V opoziciji so v razpravi izpostavljali predvsem, da je treba odločitev o upravljanju migracij prepustiti ljudstvu. Poslanci koalicijskih strank pa na drugi strani menijo, da je referendum neutemeljen.

Grims: Dogovor je bil sprejet na protiustaven način 

Dogovor je bil po besedah poslanca SDS Branka Grimsa sprejet na način, ki postavlja pod vprašaj njegovo veljavo. O potrditvi je odločala pretekla vlada Mira Cerarja, ki je bila takrat v odstopu in je imela pravico odločati samo o tekočih zadevah, ki so nujne, ne pa o nečem tako dolgoročnem, kot so migracije, trdi poslanec SDS. 

Poleg tega bi moral biti v skladu z zakonom o zunanjih zadevah obveščen Državni zbor, a ni bil, je še poudaril. "Če je nek akt sprejet na očitno nepraven, protiustaven in protizakonit način, ne more biti uveljavljen," je dejal.

NSi: Referendum bi bil draga javnomnenjska anketa

To je v predstavitvi stališča opozicijske stranke NSi poudaril tudi Jožef Horvat, ki pa ni podprl predloga za razpis referenduma, saj je "oblast zelo jasno rekla, da ne bo spoštovala volje ljudstva". V NSi so pojasnili, da bi referendum podprli, če bi se vladne stranke zavezale, da bodo izid referenduma spoštovale, ker do tega ni prišlo, pa menijo, da bi bil le zelo draga javnomnenjska anketa.

Nasprotovanje predlogu za razpis referenduma o migracijah so izrazili v koalicijskih strankah in Levici

V SAB menijo, da posvetovalni referendum nima pravne podlage, saj lahko DZ razpiše referendum zgolj o zadevah iz svoje pristojnosti, dogovor o migracijah pa spada v pristojnost vlade, in ne parlamenta. 

V DeSUS se temu mnenju pridružujejo in dodajajo, da referendum ne bi služil ničemur, razen nabiranju političnih točk predlagateljev. 

Milan Brglez iz SD pa je nasprotovanje njegove poslanske skupine med drugim pojasnil s tem, da je nedopustno, da bi politika za svoje konkretno ukrepanje ali neukrepanje v zvezi z izzivom migracij izgovor iskala v odločitvah in čustvih ljudi.

Referendumu nasprotuje tudi vlada, ki je v decembrskem stališču izpostavila, da je sprejemanje mednarodnih aktov, kot je globalni dogovor, v pristojnosti vlade, in ne parlamenta. Zunanji minister Miro Cerar je sredi meseca na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko razpravo o tem predlogu označil za brezpredmetno.

Tudi v zakonodajno-pravni službi so pojasnili, da sprejemanje samega akta ni v pristojnosti DZ, bi pa lahko bila vsebina tega dogovora predmet obravnave v DZ. Poleg tega referendumsko vprašanje v takšni obliki ne more biti predmet razpisa posvetovalnega referenduma, saj vzbuja dvom in je nejasno.