NSi: Pri odstranjevanju ograje korupcijska tveganja in netransparentnost

Ministrstvo za notranje zadeve je novembra lani objavilo javno naročilo za odstranjevanje ograje na meji s Hrvaško. Za posel, vreden sedem milijonov evrov, je izmed štirih ponudnikov izbralo družbo Minis, ki je ograjo tudi postavljalo, čeprav je ta ponudila trikrat dražjo storitev od najcenejšega ponudnika.

V NSi zato zahtevajo sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ, ki bi obravnavala "sum netransparentnosti in resnih korupcijskih tveganj pri postopku oddaje javnega naročila za odstranitev začasnih tehničnih ovir na meji z Republiko Hrvaško", je dejal poslanec NSi Janez Žakelj.

Po njegovih besedah je sicer že v času vlade Mira Cerarja postopek izbire ponudnika, ki bo postavljal ograjo, zbujal veliko pozornosti zaradi "netransparentnosti izbora in potencialnih korupcijskih tveganj", javnost pa je razburjal tudi podatek, da je imelo podjetje Minis sedež v Žalcu na istem naslovu kot takrat vladajoča SMC. "Kaže, da se vlade novih obrazov menjajo, dvorni izvajalci pa ostajajo," je danes komentiral Žakelj.

"Tudi tokrat je bil razpis izveden v okoliščinah, ki vzbujajo resne dvome, da je šlo za transparenten postopek," ob tem še ocenjujejo v NSi. Minis je bil po njihovem mnenju v privilegiranem položaju, saj je namreč poznal potek ograje. Ostali ponudniki niso imeli informacij o poteku ograje, ker je to še vedno državna skrivnost. Skoraj dvestokilometrsko traso ograje poznajo le ministrstvo, policija in izvajalec, ki jo je postavljal, torej podjetje Minis, ki bi tako za posel postavljanja kot tudi podiranja tehničnih ovir od države dobilo več kot 16 milijonov evrov, so kritični v NSi.

Po izbiri ponudnika pa je po Žakljevih besedah sledilo presenečenje, saj je Generalna policijska uprava po poizvedovanju časnika Dnevnik omogočila dostop do popolnega seznama parcel z ograjo in žico na meji s Hrvaško. "V NSi se sprašujemo, katere varnostne okoliščine so se tako zelo spremenile, da je bilo zdaj ta spisek mogoče objaviti," je ob tem danes dejal Žakelj.

Po njegovih navedbah pa sum vzbuja tudi dejstvo, da je naročnik kot predmet javnega naročila navedel tudi ponovno postavitev panelne ograje, pri čemer da se postavlja vprašanje, zakaj Slovenija najprej demontira te ograje in jih nato spet postavlja in zakaj naročnik za naročilo odstranitve ni predložil potrebnih tehničnih podatkov.

V NSi tako komisiji za nadzor javnih financ predlagajo, da sprejme dva sklepa in tako računskemu sodišču predlaga izvedbo revizije omenjenega javnega naročila, Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pa uvedbo postopka zaradi suma korupcije pri izvedbi javnega naročila.

Tega, kdo nosi odgovornost za tokratno izbiro izvajalca, Žakelj sicer danes ni želel komentirati, saj da je to stvar pristojnih organov. Po njegovih besedah pa je dejstvo, da je bila pod sklep o izbiri podpisana ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je takrat začasno vodila tudi resor za notranje zadeve.

Na zahtevo za sklic seje se je danes odzval tudi vodja poslancev SD Jani Prednik in jo označil za legitimno potezo NSi. Napovedal je tudi, da bo SD sodelovala na seji.

Iz notranjega ministrstva so sporočili, da zavračajo očitke o netransparentnosti izbora ponudnika za odstranjevanje ograje na meji med Slovenijo in Hrvaško. Prav tako pri javnem naročilu ni bilo nikakršnih korupcijskih tveganj. Pri izvedbi javnega naročila smo v celoti sledili veljavni zakonodaji s tega področja, zagotavljajo.