Največ glasov je po delnih izidih glasovanja dobila NSi in sicer 23,52 odstotkov. Sledi ji skupna lista LDS in DeSUS z 21,94 odstotka glasov, na tretjem pa je lista SDS z 17,71 odstotka glasov. Za ZLSD je volilo 14,14 odstotka volilnih upravičencev. Ostale liste so zbrale manj kot deset odstotkov glasov. Tako je lista SLS zbrala 8,43 odstotka glasov, SNS 5,04 odstotka, Slovenija je naša (SJN) 4,08 odstotka, skupna lista SMS in Zelenih Slovenije 2,29 odstotka, Glas žensk Slovenije (GŽS) 1,2 odstotka, Stranka ekoloških gibanj (SEG) 0,59 odstotka, Nacionalna stranka dela 0,46 odstotka, Stranka slovenskega naroda 0,32 odstotka, na repu pa je Demokratska stranka z 0,28 odstotka glasov.
Tako se bodo po neuradnih podatkih v Evropski parlament iz Slovenije uvrstili poslanci le s štirih list. Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko iz skupne liste LDS in DeSUS, Alojz Peterle in Ljudmila Novak iz NSi, Miha Brejc in Romana Jordan Cizelj iz SDS ter Borut Pahor iz ZLSD; slednji s preferenčnimi glasovi.
"Izid evropskih volitev kaže na to, da se znotraj volilnega telesa nekaj dogaja. Prihaja do precejšnjih političnih premikov," je v studiu 24ur povedal politični komentator Miha Kovač. "Do kakšnega rezultata bodo ti premiki privedli do jesenskih volitev v državni zbor, pa je še prezgodaj govoriti." Glede volilne udeležbe je urednik tednika Mag Danilo Slivnik dejal, da se je volitev udeležila t.i. kvalificirana volilna večina oziroma aktivni volivci, ki gredo na volitve, ne glede na to, kakšno je vreme ali kakšna je volilna kampanja. "Odtod tudi izenačeni rezultati, ki predstavljajo presenečenje in kažejo na nek trend, ki se bo pokazal ne letošnjih jesenskih volitvah," je dejal Slivnik.
Po podatkih Republiške volilne komisije je do 19. ure glasovalo skupaj 457.696 volivcev, kar je 28,16-odstotna volilna udeležba.
Kot kažejo neuradni rezultati, je Lojze Peterle med volilci NSi bolj priljubljen kot njegova stranka, saj je Peterle kot nosilec liste dobil največ preferenčnih glasov. Podobno velja tudi za Boruta Pahorja, ki sploh ni bil nosilec liste ZLSD, vendar je med privrženci njegove stranke dobil bistveno več glasov kot Aurelijo Juri, ki je bil prvi na seznamu kandidatov ZLSD.
"Volilne projekcije kažejo, da je v Sloveniji prišlo do političnega premika, za katerega upamo, da se bo nadaljeval tudi jeseni," je za 24 ur povedal predsednik SDS Janez Janša. "S temi volitvami pa bitka za državnozborske volitve še ni dobljena, bo še trda in lahko pričakujemo, da se bodo vanjo vključili nekateri, ki so za to ustanovili tudi Forum 21." Nizka volilna udeležba po Janševih trditvah pomeni nezaupnico za vlado. "Ko smo pred časom imeli referendum, sta predsednik države in predsednik vlade kot predsednik največje stranke pozivali ljudi na bojkot, vendar je bila udeležba takrat očitno večja kot bo danes, kar seveda pomeni, da se v demokraciji državniki ne smejo igrati s to besedo," je dejal Janša. "Namesto, da bi tokrat pozvali ljudi, naj pridejo na volitve, pa so ostali tiho."
Razočaranje v taboru SLS
"Če bo tudi na koncu tako, kot kažejo rezultati vzporednih volitev POP TV, je to zelo slabo. Ne morem drugega povedati, kot to, da sem razočaran, saj sem pričakoval nekje med 10 in 12 odstotki, kar se mi je zdela realna ocena. Očitno so bila tukaj neka dejstva. In sicer, da je bila volilna udeležba katastrofalno nizka, da gre za popoln poraz vladnih strank in na drugi strani tudi zelo slab rezultat SLS," je po objavi vzporednih volitev za 24ur povedal nosilec liste SLS Franci But in dodal, da te rezultate razume kot osebni neuspeh. "Ne vem, kje se je zalomilo. Potrebno bo narediti analizo in na osnovi tega ukrepati naprej."
ZLSD: Igrali smo ekipno igro
"Mi smo računali na ekipno igro, ki je tudi pripeljala do dobrega rezultata. Zagotovo je k dobremu izidu prispevala tudi priljubljenost predsednika stranke Boruta Pahorja. Če bo izvoljen, ga bomo pospremili z aplavzom, saj je pomagal k dobremu izidu," je rezultate vzporednih volitev ocenil nosilec liste ZLSD Aurelio Juri, ki je na vprašanje, kaj to pomeni za Pahorjevo predsednikovanje stranki, povedal: "To pomeni, da bo lahko z dobrim rezultatom vodil stranko na državnozborskih volitvah z določeno avtoriteto in vodil stranko do naslednjega kongresa, ko bomo ocenili – glede na jesenske rezultate, ali je še vreden podpore.
"Mi smo od leta 1996 dalje popravljali odstotke oz. podporo ljudi iz volitev v volitve, kar kaže na to, da se neka moderna socialna demokracija prijemlje tudi na slovenskih tleh. Mislim, da je to dobro za Slovenijo, ne samo za tiste, ki verjamemo v to vizijo. Zato sem optimističen glede naše skupne prihodnosti. Vsi, kjerkoli že bomo opravljali svojo dolžnosti, tako kot nam zaupajo ljudje, pa smo dolžni dati vse od sebe, da upravičimo ta optimizem," pa je izide vzporednih volitev komentiral prvak ZLSD Borut Pahor. Na vprašanje, ali bo tudi v evropskem parlamentu dal vse od sebe, je Pahor odvrnil, da je to njegova dolžnost.
Drnovšek: Ne smemo biti pasivni sovozniki
Predsednik države Janez Drnovšek je pred objavo vzporednih volitev dejal, da bodo slovenski poslanci morali znati preseči strankarske interese, ko bo šlo za interese Slovenije, obenem pa ohraniti širši pogled, da bi Evropsko unijo obdržali skupaj in jo naredili še bolj uspešno.
Drnovšek je tudi prepričan, da bo sedmerica slovenskih poslancev v Bruslju pri uveljavljanju slovenskih predlogov dosegla več, če bo vzpostavila čim boljše stike z drugimi poslanskimi skupinami. "Ne smemo biti samo pasivni sovozniki, vozili pa nas bodo drugi," je opozoril predsednik države.
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere pa je dejal, da je zelo razočaran nad izredno nizko udeležbo. "Človek bi pričakoval več entuziazma glede evropskih zadev, saj se je država komaj priključila EU," je dodal.
Statistika po njegovih besedah kaže tudi, da je udeležba v Sloveniji celo med najnižjimi po vsej Evropi. "To ni dobro," je prepričan Fouere, ki krivdo pripisuje samim evropskim institucijam, ki so od državljanov precej oddaljene, del krivde pa po njegovem gre tudi domačim akterjem. Tako bo Evropski parlament po njegovem moral ljudem pokazati, da v njem sprejemajo odločitve, ki pomembno vplivajo na življenja posameznikov znotraj povezave. Akterji na domačem prizorišču pa bodo morali razmisliti o načinu same kampanje.
Najvišja je bila volilna udeležba v volilni enoti Ljubljana Center, 31,32-odstotna, najnižja pa v volilni enoti Maribor, 24,05-odstotna.
Za sedem mest, kolikor jih ima v 732-članskem Evropskem parlamentu zagotovljenih Slovenija, se je potegovalo 91 kandidatov na trinajstih listah.
