Stanje v slovenskem kmetijstvu je izredno resno, saj se kmetijska proizvodnja manjša že nekaj let. Samo lani se je v primerjavi z letom prej zaradi neugodnih vremenskih razmer zmanjšala za 13 odstotkov, zaradi česar se povečuje uvoz prehrambenih izdelkov iz tujine in s tem uvozna odvisnost Slovenije. Po drugi strani vse več kmetij propada, kmetijska zemljišča pa se zaraščajo, je na novinarski konferenci o stališčih NSi do aktualnih problemov v kmetijstvu izpostavil poslanec te stranke Alojz Sok.
"Minister za kmetijstvo Milan Pogačnik v odgovoru na interpelacijo zoper vlado ni odgovoril na ključna vprašanja, in sicer ni pojasnil, zakaj država kmetom še vedno ni poplačala škode v kmetijstvu za leto 2003, zakaj na negospodaren način odstranjujemo klavnične odpadke in zakaj afera kloramfenikol še ni bila dokončno razjasnjena," je dejal Sok.
Lanskoletna suša je povzročila za devet milijard tolarjev škode, od katerih pa je država izplačala le 4,1 milijarde tolarjev. To pomeni, da vlada kmetom še ni poplačala več kot polovico škode, po drugi strani pa na kmetijskih površinah nastaja že nova škoda.
"V koaliciji Slovenija opozarjamo, da bi bilo potrebno za pomoč ob naravnih nesrečah v kmetijstvu nujno vzpostaviti vzajemni sklad, kot ga imajo npr. v Luksemburgu, in ki po besedah tamkajšnjega kmetijskega ministra deluje dobro in hitro," je še dejal Sok.
Sredstva za tak sklad, v sicer skromni višini 350 milijonov tolarjev, so že bila predvidena v proračunu za leto 2003, vendar jih je vlada z rebalansom izčrpala in v proračunih za leti 2004 in 2005 sredstva za sklad niso več predvidena.
Da bi bil sklad ustrezna rešitev jih je prepričal luxemburški kmetijski minister, ki je povedal, da je v takšnih trenutkih treba kmetom in prizadetim pomagati takoj, nemudoma. "Ne pa da se ob takih priložnostih šele začne sestavljati komisije, da te potem več kot eno leto rabijo, da popišejo in ugotovijo škodo. In potem država ugotovi, da nima ustreznih mehanizmov, da bi takšna pomoč prišla do pomoči potrebnim," je komentiral slabo delovanje države Sok. Opozoril pa je tudi še, da takšna in podobna nepomoč države, pa tudi povečan uvoz iz tujine, povzročajo, da se vrata kmetij vsakodnevno zapirajo in da je vedno več kmetijskih površin zapuščenih.
Neizpolnjena je ostala tudi obljuba ministra, da bo odpravil nekatere nadstandarde v slovenski zakonodaji. Tako so za notranji promet živine še vedno potrebna draga zdravstvena spričevala, medtem ko v državah članicah EU zadostuje živinski potni list.
V slovenskem kmetijstvu se poleg vseh omenjenih pojavlja še dodaten problem povezan s pridelavo biodizla. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo namreč pripravlja program proizvodnje biodizla, na podlagi katerega naj bi v Sloveniji dva odstotka vseh tekočih goriv proizvedli s pomočjo oljne ogrščice. V ta namen naj bi zasadili 10.000 hektarjev ravninskih kmetijskih površin na severovzhodu države. Ta načrt je za NSi nesprejemljiv, saj bi močno posegel v že tako premajhne količine sladkorne pese, ki jih nujno potrebuje tovarna sladkorja v Ormožu. "Obeh kultur enostavno ne bo mogoče gojiti na enakem področju," je podaril Sok.