Slovenija

NSi in SDS proti referendumu

Ljubljana/Bruselj, 17. 01. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Predstavniki vladnih strank so vložili predloga za razpis posvetovalnih referendumov o vstopu Slovenije v EU in Nato, ki bo 23. marca. Koalicija Nova Slovenija je napovedala, da bo glasovala proti razpisu takega referenduma. Slovenska delegacija pa je v Bruslju že seznanila generalnega sekretarja Nata Georgea Robertsona z odločitvijo vladne koalicije.

Vodje poslanskih skupin LDS, ZLSD, SLS in DeSUS so v DZ vložili predloga za razpis posvetovalnih referendumov. Kot so v predlogih zapisali poslanci, se zavedajo, da DZ ni vezan na izid posvetovalnega referenduma, vendar se zavezujejo, da bodo voljo volivcev spoštovali. K pobudi za razpis referendumov sta danes pristopili tudi poslanski skupini SNS in SMS.

Koalicija Slovenija - NSi in SDS - naprotujeta takemu referendumu
Koalicija Slovenija - NSi in SDS - naprotujeta takemu referendumu FOTO: POP TV

Nova Slovenija ne podpira koalicijskega projekta

Prvak Slovenske socialdemokratske stranke Janez Janša in predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk sta na današnji novinarski konferenci poudarila, da vladni predlog o razpisu posvetovalnih referendumov o vstopu Slovenije v EU in Nato ne ustreza pričakovanjem SDS in NSi, zato bodo poslanci teh strank v državnem zboru glasovali proti razpisu takšne oblike referenduma.

Janša in Bajuk sta kot razloge navedla predvsem pomanjkljivosti v slovenski referendumski zakonodaji ter možnost naknadnega zakonodajnega referenduma, na katerem bi se državljani pravzaprav odločali o istem vprašanju.

Rupel in Kacin pri Robertsonu

Zunanji minister Dimitrij Rupel in predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin sta generalnega sekretarja Nata Robertsona seznanila o poteku postopkov za vključitev Slovenije v zavezništvo.

George Robertson
George Robertson FOTO: Reuters

Kacin je po srečanju z generalnim sekretarjem za 24 ur povedal, da je Robertson vzel na znanje odločitev slovenske politike, da referendum bo, da bosta dva, da bosta hkrati, in da bo to 23. marca. To določitev je pozdravil, hkrati pa je poudaril, da bo zveza Nato spoštovala odločitev slovenskih volivk in volivcev, ki bodo odločili, ali je Slovenija še kandidatka v zvezi Nato ali ne. 26. marca, ko bodo začeli proceduro, bo za njih jasna situacija, ali je kandidatk sedem ali šest. Robertson je toplo pozdravil odločitev in tudi napotitev velikega kontingenta slovenskih poklicnih vojakov v operacijo SFOR v BiH, kar štejejo za pomemben prispevek Slovenije k mirovnim operacijam na jugovzhodu Evrope. Pri tem je poudaril, da je Slovenija prava vojaška velesila v primerjavi z Islandijo in Luksemburgom, je še dejal Kacin.

Do srečanja z Robertsonom je prišlo slab teden dni pred prvim krogom pristopnih pogovorov Slovenije z zvezo Nato, ki bo potekal 21. januarja v Bruslju. Drugi krog pristopnih pogovorov pa je predviden za 31. januar.

Sogovorniki so sicer govorili tudi o vseh postopkih v zvezi z vključevanjem v Nato, ki Slovenijo in zavezništvo čakajo do konca marca. Gre za pristopne pogovore, ki se končajo 26. marca, se pravi po referendumu v Sloveniji. Govorili so tudi o obisku generalnega sekretarja Robertsona v začetku februarja v Ljubljani, je dejal minister Rupel.

Robertson je sogovornikoma povedal, da gleda na Slovenijo kot na izredno pomemben člen zavezništva. Robertson se je strinjal, da Slovenija ne more biti izolirana od pomembnih svetovnih tokov, s tem, ko postane članica, pa dobi mesto pri odločanju o svetovnih zadevah, je še povedal slovenski zunanji minister.

Kot je še dejal Rupel, so z Robertsonom na kratko pregledali "določene stvari, ki utegnejo biti pomembne v času intenzivnejšega informiranja pred referendumom". Poudarili so tudi pomen navzočnosti zveze Nato na Balkanu, kjer je po ravno po zaslugi zavezništva prišlo do stabilizacije razmer, je dejal Rupel.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10