"V zvezi s tem je bilo na minuli seji NS STA tudi dogovorjeno, da direktor v skladu z določili ZGD-1 skliče skupščino družbenika, na kateri bi opravili pregled dokumentacije," so sporočili z STA.
Iz Urada Vlade RS za komuniciranje so na vprašanje, ali so pismo dobili in kako bodo ukrepali, sporočili, da je vlada "izdala uredbo o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije, v kateri je natančno opredeljen način izvedbe financiranja Slovenske tiskovne agencije". Dodali so še, da uredba povzema tudi Zakon o STA, "ki natančno določa, kaj obsega javna služba". "Hkrati pa določa tudi obveznosti UKOM in STA, da se zagotovi nemoteno financiranje."
Spomnimo, da je lansko jesen Urad vlade za komuniciranje (Ukom), ki je do sedaj v imenu vlade vedno sklepal letno pogodbo o financiranju javne službe STA, od STA zahteval podatke o poslovanju STA, ki so posegali tudi v tržni del njenega poslovanja. Vodstvo STA je Ukom zaprosilo za pooblastilo, da je pooblaščen za izvajanje pravice družbenika v družbi STA, vendar, tako STA, omenjenega pooblastila niso prejeli, zato tudi zahtevanih podatkom niso poslali.
Aprila letos je STA vladi kot zakonitemu izvajalcu družbenika STA zahtevano dokumentacijo vseeno poslala, vendar je ta ni želela prevzeti in jo je vrnila na naslov STA. Ker tudi STA vrnjene dokumentacije ni sprejela, jo je dostavna služba vrnila na naslov vlade. "NS STA in vodstvo STA nimata informacij, kje se trenutno nahaja poslana dokumentacija in če jo kdo pregleduje. Javna sporočila, ki jih daje direktor Ukoma Uroš Urbanija, so dvoumna, saj včasih omenja, da dokumentacije ni prejel, drugič omenja, da poslana dokumentacija ni urejena, na podlagi česar se da sklepati, da je imel vpogled vanjo," so sporočili z STA in izrazili začudenje nad situacijo, saj so poslovni prostori Ukoma na istem naslovu oziroma zgradbi na Gregorčičevi ulici v Ljubljani, kjer deluje tudi vlada.
Popolna zaustavitev financiranja javne službe STA je še posebej nerazumljiva tik pred pričetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki ga bo Slovenija izvajala od julija do decembra 2021. V obdobju predsedovanja se posledično pričakuje večji obseg delovanja STA, da bodo pripravljene vsebine ustrezno spremljane ter posredovane slovenski, evropski in svetovni javnosti. Namesto, da bi z STA sklenila dogovor o sodelovanju STA pri medijskem spremljanju predsedovanja Slovenije Evropskemu svetu, pa je bilo z vladne strani financiranje financiranje javne službe STA v celoti ustavljeno, so še sporočili z STA.
Pri obravnavi letnega poročila STA v DZ razprava predvsem o financiranju družbe
Parlamentarni odbor za kulturo se je danes seznanil z letnim poročilom STA za lansko leto. Ob tem se je razprava vrtela predvsem okoli okoliščin zaustavitve financiranja javne službe STA v letošnjem letu, beseda je tekla tudi o ustreznosti nedavno sprejete uredbe o opravljanju javne službe STA. Direktor STA Bojan Veselinovič je v predstavitvi poročila izpostavil, da je delo STA v lanskem letu najbolj zaznamovala dvakrat razglašena epidemija covida-19 in ustavitev financiranja javne službe jeseni, kar se je ponovilo tudi v letošnjem letu.
Ob podatkih glede večanja produkcije novic tako v slovenskem kot tudi v angleškem jeziku je navedel, da je Evropska komisija uvrstila STA na seznam odličnih evropskih inovacij, število sledilcev na glavnih družbenih omrežjih se je povečalo za 37 odstotkov, STA je lani opravila več kot 500 neposrednih medijskih prenosov, povečal se je tudi tržni del prihodkov. Kot je dejal, se zaveda slabe kondicije medijskih naročnikov STA, ni pa pričakoval ustavitve financiranja s strani vladnega urada za komuniciranje (Ukom). V celotni zgodbi glede ustavitve financiranja STA, tudi v nedavno sprejeti uredbi, vidi izigravanje zakonskih predpisov. Napovedal je uporabo vseh pravnih sredstev za izpodbijanje uredbe in ne samo prek enega sodišča.
Nasprotno pa meni državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, ki je ocenila, da se bo z uredbo rešilo nadaljnje usklajevanje podpisa pogodbe med Ukomom in STA. To je vlada pripravila, ker je njena naloga, da v skladu z zakonom o javnih financah skrbi za zakonito, namensko in učinkovito razpolaganje z javnimi sredstvi, tudi ko gre za STA, je dejala.
Poslanci koalicije in opozicije so imeli različna mnenja o vzroku za zaustavitev financiranja javne službe STA v letošnjem letu kot tudi o sami uredbi. Poslanka SDS Mojca Škrinjar je med drugim ocenila, da je nemogoče, da bi financiranje STA steklo, če ni sklenjena letna pogodba med Ukomom in STA, ne glede na člen v sedmem protikoronskem zakonskem paketu, ki določa financiranje javne službe STA tudi v primeru, če ta pogodba ni sklenjena. Tudi Alenka Jeraj (SDS) je pod vprašaj postavila določbo v protikoronski zakonodaji glede financiranja STA na podlagi sprejetega finančnega načrta, če v letošnjem letu ni sklenjena pogodba med Ukomom in STA. Vprašala se je, ali bi v tem primeru lahko v poslovnem načrtu določili tudi nadomestilo za javno službo v višini 10 milijonov evrov, pa bi to pomenilo, da bi moral ta znesek evrov Ukom tudi plačati.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga pa je dejala, da je dogajanje okoli financiranja STA bizarno. Po njenem mnenju vlada z uredbo "zopet išče stranpoti in zopet izvaja manevre, kako se vendarle izogniti plačilu STA", agencijo sesuti oz. jo prekrojiti. "Temu se reče demontaža pravnega reda, da izvršilna veja krši dva zakona, ki zelo jasno in nedvoumno opredeljujeta, kakšna je naloga iste veje oblasti," je dejala. Poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik je dejala, da kar je madžarski premier Viktor Orban počel deset let s tamkajšnjo tiskovno agencijo, je trenutni slovenski vladi skorajda uspelo v letu in pol. "Ta vlada se požvižga na sklepe, ki jih sprejema DZ. To je pot v avtokracijo in diktaturo," je ocenila in izrazila zahtevo, da vlada nemudoma izpolni svoje zakonske obveznosti do STA ter poskrbi za primerno financiranje, ustavi pritiske na STA in vse zaposlene ter se vzdrži javnega blatenja STA za dnevno politične potrebe.
STA ostaja brez zakonsko predvidenega državnega nadomestila za javno službo že 165 dni.
KOMENTARJI (340)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.