FOTO in VIDEO: NPU zaradi suma vpletanja v posle UKC Ljubljana preiskoval in pridržal Zemljariča

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je danes opravil pet hišnih preiskav glede poslov ljubljanskega kliničnega centra z operacijskimi mizami. Za čas preiskav je bila pridržana ena oseba, ki je osumljena napeljevanja h kaznivemu dejanju, je povedal Robert Slodej, vodja delovne skupine in vodja preiskave na NPU.

Hišne preiskave so potekale tudi v stavbi WTC, kjer ima sedež podjetje Janeza Zemljariča Eti-Par. Pridržan naj bi bil ravno Zemljarič. Slodej tega ni ne potrdil ne zanikal. Pojasnil pa je, da so do osebe, ki je pridržana, prišli preko gradiva, zaseženega v aprilskih hišnih preiskavah. Dosedanja preiskava po njegovih besedah ni potrdila, če je pridržani kaj zahteval v zameno za svoje posredovanje, preiskovalci pa to še preverjajo.

Preiskave naj bi bile tudi v prostorih podjetja Medicoengineeringa, a je solastnica podjetja Tanja Frantar Zabret to zanikala.

Kriminalisti naj bi iskali dokaze za sume, da je pri poslih z UKC Ljubljana prišlo do dogovarjanja in predhodnega favoriziranja Medicoengineeringa. V posel naj bi bil vpleten tudi Zemljarič, ki naj bi se dogovarjal z vodstvom UKC Ljubljana oz. z njegovim direktorjem Simonom Vrhuncem glede cene in s tem izločil iz posla vse druge dobavitelje. V UKC Ljubljana so za 24ur.com potrdili, da so preiskave potekale tudi pri njih, in sicer šlo je za zaseg elektronskih podatkov.

Več kot milijon škode

Slodej je pojasnil, da so preiskave potekale na naslovih treh pravnih in dveh fizičnih oseb. Današnje preiskave so rezultat preiskav v mesecu aprilu, sicer pa so s preiskavo začeli že lani.

Ugotovili so, da je odgovorna oseba javnega zavoda v letu 2011 zlorabila zaupanje s tem, da je sklenila sodno poravnavo z dobaviteljem zdravstvene opreme. V zameno za odstop od kazenke ovadbe, ki je bila podana v eni drugi zadevi, a prav tako vezana na javni zavod, je odgovorna oseba pristala na sodno poravnavo. Škoda, ki je nastala javnemu zavodu, je ocenjena na 1,1 milijona evrov škode, je pojasnil Slodej.

Današnje preiskave so usmerjene v pogodbo, ki je bila med javnim zavodom in dobaviteljem sklenjena leta 2002. Faza preiskave je taka, da konkretnih podatkov o tej kazenski ovadbi ne more razkriti. Na vprašanje, ali preiskujejo le sedanje vodstvo javnega zavoda ali tudi tiste, ki so zavod vodili leta 2002, je odgovoril, da slednjih še ne preiskujejo

Čakajo še na finančne podatke iz tujine

Slodej je še pojasnil, da preiskovalci sodelujejo s finančnimi institucijami iz tujine in od tam že od novembra lani čakajo na nekatere podatke. Ko bodo te podatke pridobili, bodo lahko ugotovili, ali je v tem primeru šlo tudi za kakršno koli okoriščanje fizičnih ali pravnih oseb v tem primeru..

"Z našimi preiskavami smo se lotili pogodb v letu 2011 in gremo nazaj v času. Ali bomo prišli tudi do sumov kaznivih dejanj v prvotni pogodbi, je stvar nadaljnje preiskave," je pojasnil. Pričakuje pa, da bodo v nadaljevanju preiskav prišli še do kake druge zadeve.

Odgovorna oseba javnega zavoda je po besedah Slodeja v letu 2011 zlorabila zaupanje, ki ga ima pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ko je sklenila sodno poravnavo z enim od dobaviteljev zdravstvene opreme. Sodni spor poteka že od leta 2009 in "temelji na ugotovitvah notranje revizije, ki jo je sklenil sam javni zavod, na ugotovitvah revizije računskega sodišča in ugotovitvah sodnega izvedenca. Te so pokazale, da je v zvezi s pogodbo, ki je bila s tem javnim zavodom sklenjena leta 2002, nastala premoženjska škoda v višini 1,6 milijona evrov", je pojasnil Slodej.

Do sodnega spora je po njegovih besedah prišlo po nagovarjanju in vplivanju dveh izmed osumljenih oseb, da je odgovorna oseba tega javnega zavoda pristala v sodno poravnavo v zameno za odstop od kazenske ovadbe, ki je bila vložena v neki drugi zadevi, a je bila prav tako vezana na omenjeni javni zavod in javno naročilo.

Sodna poravnava v višini 500.000 evrov je bila dosežena na predlog preiskovanega dobavitelja. "Razlika med nastalo škodo in doseženo sodno poravnavo je torej 1,1 milijona evrov, za koliko tudi utemeljujemo materialno škodo, ki je tudi nastala temu javnemu zavodu," je še dodal Slodej.

Tožbo je v imenu UKC sprožil Vrhunec

Medicoengineering je z UKC Ljubljana od januarja 2003 do aprila letos sklenil za 7,7 milijona evrov pogodb. Nazadnje je razburjenje v javnosti povzročil izbor tega podjetja za vzdrževalca 41 operacijskih miz v UKC Ljubljana. Vrednost vzdrževalne pogodbe, ki je sklenjena za dobo treh let, namreč znaša 770.733,78 evra z DDV. Zaradi tega je Vrhunec odredil interni nadzor. Po spremembi dogovora bo UKC Medicoengineeringu plačal le, če se bo miza pokvarila. Ura serviserja bo stala 55 evrov. Razlika bo tudi v tem, da stara pogodba vključuje rezervne dele, v novi jih ni. UKC jih bo plačeval sproti, po ceniku.

Medicoengineering oz. njegov predhodnik Aico-Med je bil akter tudi v odmevni aferi operacijskih miz iz leta 2002. Takrat so v UKC Ljubljana od omenjenega podjetja brez javnega razpisa kupili 38 operacijskih miz Maquet za 1,1 milijarde tolarjev (danes štiri milijone evrov). Pri tem naj bi opremo preplačali za 600 milijonov tolarjev. Zaradi afere je odstopil takratni generalni direktor UKC Ljubljana Primož Rode.

UKC Ljubljana je nato tožil Medicoengineering zaradi operacijskih miz, zahtevali so ničnost pogodbe in začasno odredbo o prenehanju odplačevanja dolga. Tožbo je leta 2009 sprožil prav Vrhunec, ki je bil v času nabave operacijskih miz državni sekretar na ministrstvu za zdravje in član sveta zavoda UKC Ljubljana.

Nato sta se UKC in Medicoengineering leta 2011 poravnala. Poravnava je bila vredna 530.000 evrov, Medicoengineering pa je ta znesek poravnal s servisiranjem opreme.

Do Zemljariča vodilo zaseženo elektronsko sporočilo?

V oddaji 24UR pa so poročali, da so preiskovalci aprila po neuradnih podatkih zasegli tudi elektronsko sporočilo, ki naj bi nakazovalo, da naj bi bila poravnava med UKC in Medicoengineeringom leta 2011 posledica vezane trgovine v katero naj bi bil vpleten Janez Zemljarič. Ta naj bi pri Vrhuncu namreč poskušal doseči, da UKC umakne vsaj 1,6 milijona težko tožbo proti Medicoengineeringu in namesto tega sklene pol milijona evrov vredno poravnavo. To naj bi bila neke vrste zahvala, ker je Medicoengineering pred tem umaknil kazensko ovadbo zoper takratnega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča. Miklavčič je bil sicer Zemljaričev pomočnik, ko je ta pred 40 leti vodil UKC.

Miklavčič pravi, da podrobnosti preiskave ne pozna, vendar pa po njegovih besedah zgotovo ne gre za vezano trgovino. Kot razlog navaja, da je policija kazensko ovadbo preučila, ker pa niso našli dokazov, so jo zavrgli in končali. To naj bi pomenilo, da Zemljaričevo posredovanje ni bilo potrebno. Ravno nasprotno, Miklavčič trdi, da je prav on Vrhuncu leta 2009 naročil, da mora iti v tožbo in je bil zato vesel, da je na koncu Medicoengineering vsaj nekaj plačal.

Do osem let zapora

''Današnje operativne aktivnosti so del preiskovanja korupcijskih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na račun in v škodo zdravstvenega zavarovanja slovenskih državljanov oziroma  posameznih javnih zdravstvenih zavodov. Preiskava, ki jo usmerja Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, poteka v smeri utemeljitve suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, za katerega je zagrožena kazen zapora od 1 do 8 let,'' so pojasnili na Generalni policijske uprave.

Delovna skupina dela od septembra 2013

Na GPU so še pojasnili, da so današnje preiskave rezultat delovne skupine, ki jo je za preiskovanje kaznivih dejanj na področjih, povezanih s sistemsko korupcijo, konec avgusta 2013 ustanovil generalni direktor policije Stanislav Veniger. Ta skupina je organizacijsko umeščena v Nacionalni preiskovalni urad. Od začetka septembra 2013 skupina sistematično zbira obvestila in dokaze in opravlja posamezna preiskovalna dejanja v zvezi kaznivih dejanj, v katerih obstajajo sumi organiziranega izvrševanja korupcijskih kaznivih dejanj posameznikov oziroma so posledica sistemske korupcije v zdravstvu.

Preiskave domnevnih nepravilnosti v zdravstvu že aprila

Medicoengineering je bil v središču hišnih preiskav že v začetku aprila, ko so kriminalisti preiskovali domnevno korupcijo v zdravstvu. Takrat sta bila med pridržanimi tudi direktor ljubljanskega UKC Vrhunec in direktorica Medicoengineeringa Tanja Frantar Zabret.

Aprila so preiskovali prirejanje javnega naročila za servisiranje medicinske opreme, povzročena materialna škoda pa je bila ocenjena na 448.000 evrov. Preiskovalci so sumili, da je gospodarska družba javnemu zavodu poslala listine, na podlagi katerih je bilo pripravljeno javno naročilo. Višina naročila je bila enaka znesku domnevnega oškodovanja ljubljanskega kliničnega centra.

Vrhunec zanika, da bi Zemljarič vplival nanj pri sklenitvi poravnave

Vrhunec pa je v odzivu za javnost danes zanikal, da bi Zemljarič kakorkoli vplival na potek postopkov in odločitev glede poravnave z Medicoengineeringom. V UKC so sicer danes potrdili, da se današnje preiskave nanašajo na sodno poravnavo, s katero se je zaključil postopek tožbe zoper Medicoengineering na ničnost pogodbe o servisnem in remontnem vzdrževanju operacijskih miz, ki jo je UKC Ljubljana sklenil 15. novembra 2002.

Vsebina pogodbe iz 2002 je bila taka, da je dobavitelj 10 let ostal lastnik teh operacijskih miz, UKC Ljubljana pa je moral mize odplačevati v mesečnih obrokih, pojasnjuje Vrhunec. Ves ta čas je bil dobavitelj dolžan operacijske mize tudi vzdrževati. Poudarja, da pri razpisu in podpisu pogodbe leta 2002 ni sodeloval, na osnovi zbranih dejstev in dokumentov pa je prepričan, da je bil sklenjen posel leta 2002 za UKC Ljubljana škodljiv.

Zato je leta 2009, ko je postal direktor kliničnega centra, odločil, da vloži tožbo na ničnost pogodbe. "Kljub slabim možnostim za uspeh je bil postopek zaključen s sodno poravnavo, s katero se je Medicoengineering zavezal, da bo brez dodatnega plačila v obdobju od 2011 do 2012 opravil vzdrževalna dela medicinske opreme v lasti UKC Ljubljana v vrednosti 524.457,30 evrov," pojasnjujejo.

Vrhunec tudi "odločno zanika, da bi v svojih komunikacijah z Zemljaričem le-ta kadarkoli vplival na potek opisanih postopkov ali na odločitve v zvezi s tem ali jih celo vezal na druge postopke, kot na primer na odstop od kazenske ovadbe v neki drugi zadevi, kot to izhaja iz komentarja vodje preiskave Roberta Slodeja".

Zavrača tudi "namigovanja, da je s sklenjeno poravnavo UKC Ljubljana kakorkoli oškodovan, saj gre dejansko za uspeh pri postopku, za katerega je bil kazenski pregon zoper odgovorne za vodenje postopka in podpis pogodbe že leta 2005 pravnomočno ustavljen".