NPU uvedel preiskavo na Računskem sodišču

V dokumentu, ki smo ga uspeli pridobili v uredništvu, NPU od Računskega sodišča zahteva številno dokumentacijo, povezano z revizijo nabav zaščitne opreme. Med drugim želijo videti celoten letni program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti za leto 2020, notranje akte v povezavi s kriteriji kakovosti, tudi smernice za zagotavljanje kakovosti. Kriminalisti prav tako prosijo za sklep o uvedbi revizije in vso drugo dokumentacijo, ki se nanaša na omenjeno revizijo. NPU zanimajo tudi podatki o članih revizijske skupine, pripravi osnutka, soglasja oziroma nesoglasja k osnutku revizijskega poročila. 

Preiskavo je NPU začel na podlagi prijave, niso pa želeli razkrili, koliko oseb je osumljenih, niti ne za sume katerih kaznivih dejanj gre. "Preiskovalci NPU vodijo predkazenski postopek za sum storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti," so napisali. 

Tomaž Vesel: Si ne znam predstavljati, kaj bi bilo problematično

Za odziv smo prosili tudi predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela. Pravi, da si ne zna predstavljati, kaj točno bi lahko zanimalo kriminaliste, kaj bi bilo problematično. "Računsko sodišče je samo opravilo svojo nalogo. Če je kaznivo dejanje, da učinkovito opravljaš svoje naloge, potem lahko kar zapremo vrata državnih inštitucij," je dejal. Zato se postavlja vprašanje, koga in zakaj je zmotilo, da so se revizorji sploh lotili te preiskave?

Minuli teden so sicer poslanske skupine SDS, NSi in SNS v parlamentu znova sprožile zahtevo za zamenjavo Vesela, kar na RS, pravijo, doživljajo kot politični pritisk. Vesel še pravi, da so pričakovali povečano zanimanje kriminalistov za tista potencialna kazniva ravnanja, ki so povezana z nabavami zaščitne in medicinske opreme, "o katerih smo poročali v poročilu, ne pa da se zdaj sami prelevimo v preiskovance". Računsko sodišče je sicer že decembra naznanilo sume storitve kaznivih dejanj v 13 primerih. 

Revizijsko poročilo: Vlada, ministrstva in Zavod za blagovne rezerve niso bili učinkoviti

Računsko sodišče je 18. marca objavilo revizijsko poročilo o nakupu zaščitne in medicinske opreme v času epidemije covida-19. Revizijo so izvedli, da bi preverili, ali so vlada, Ministrstvo za zdravje (MZ), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Ministrstvo za obrambo (Mors) in Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve (Zavod) v obdobju od 1. januarja 2020 do izdaje osnutka revizijskega poročila učinkovito izvedli nabave zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje širjenja virusa SARS-CoV-2.

Pri tem so upoštevali izredne okoliščine, v katerih so delovali revidiranci v času nabav zaščitne in medicinske opreme, ki so se odražale predvsem v nestabilnosti svetovnega trga in pomanjkanju zaščitne in medicinske opreme ter hkrati v pomanjkanju informacij o tem, ali in kako hitro ter v kakšnem obsegu je mogoče pričakovati stopnjo in obseg obolevnosti ter smrtnosti prebivalcev zaradi covida-19 v Sloveniji. Računsko sodišče meni, da omenjeni deležniki (vsak v okviru svojih pristojnosti) pri javnem naročanju in nabavah zaščitne in medicinske opreme niso bili učinkoviti.

Ocenilo je, da ravnanja vlade, ministrstva za zdravje, ministrstva za gospodarstvo, ministrstva za obrambo in Zavoda za blagovne rezerve pri izvajanju nabav zaščitne in medicinske opreme niso bila učinkovita. Od vlade in zavoda je zahtevalo popravljalne ukrepe. A revizijsko poročilo je še veliko pred tem razburkalo politične vode v Sloveniji, saj sta tako opozicija kot koalicija pričakovali zmagoslavne informacije.

A ne le Računsko sodišče, kot smo razkrili v nedeljo v rubriki 24UR Fokus, se številni pritiski vršijo tudi nad preiskovalci in preiskavo nakupa Geneplanetovih ventilatorjev. Glavni osumljenec je gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Med drugim smo poročali tudi o tem, da je morala Policija zasežen Počivalškov mobilni telefon poslati na odklepanje v Nemčijo in za to storitev plačati več kot dva tisoč evrov, ker minister preiskovalcem ni omogočil dostopa do telefona.