NPU je ponovno ovadil nekdanje vodilne v Banki Slovenije, tudi guvernerja Jazbeca

Naše informacije, da je kriminalistična preiskava zaključena, so nam potrdili tudi na Specializiranem državnem tožilstvu, kjer preiskavo usmerja tožilec Boštjan Jeglič. "Zadeva se je tako na Policiji kot na tožilstvu ves čas obravnavala prioritetno, vendar pa je bilo potrebno zaradi izvršitve in upoštevanja sodbe Sodišča EU ponovno izvesti predkazenski postopek, v okviru katerega so se ponovno zbirali relevantni podatki in dokazi. Glede na novo zbrane dokaze je Policija ocenila, da so izpolnjeni pogoji za vložitev ovadbe. Tožilstvo pa bo v nadaljevanju postopka ocenilo, ali zbrani dokazi zadostujejo za nadaljevanje kazenskega pregona," so nam sporočili s tožilstva. 

Zaradi suma zlorabe uradnega položaja so se v kriminalistični preiskavi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) leta 2016 znašli takratni prvi mož Banke Slovenije Boštjan Jazbec in njegovi sodelavci Stanislava Zadravec Caprirolo, Janez Fabjan in Tomaž Čemažar.  Kasneje pa sta se med ovadenimi neuradno znašla tudi takratna viceguvernerja Darko Bohnjec in Mejra Festić. Preiskovalci so jim očitali, da naj bi s svojimi spornimi odločitvami glede izrednih ukrepov v bankah Novi ljubljanski banki pridobili 257 milijonov evrov premoženjske koristi, kar pa so vsi osumljeni ves čas zanikali. Šlo naj bi za sporno metodologijo vrednotenja premoženja slovenskih bank in sume nepravilnosti pri sanaciji, kar je posledično privedlo do izbrisa podrejenih obveznic in delnic bank. 

Kriminalisti so preiskovali, kaj je šlo narobe, da se je ocena premoženja Nove ljubljanske banke razlikovala za več kot milijardo evrov. NLB je namreč v svojih bilancah prikazala več kot 800 milijonov evrov premoženja, centralna banka pa je s svojo metodologijo ugotovila, da je banka 317 milijonov evrov v minusu, da ima torej negativen kapital in da je zrela za stečaj. To pa je za seboj potegnilo številne ukrepe banke in države, ogromno oškodovancev je čez noč ostalo brez svojih prihrankov, ki so jih vložili v bančne obveznice in delnice. Pojavil se je sum, da so bili prav predstavniki Banke Slovenije tisti, ki so usmerjali in narekovali metodologijo vrednotenja premoženja slovenskih bank.

Kriminalistična preiskava je na noge spravila vse možne institucije doma in v Evropi, saj so bili bančniki šokirani, da je NPU, ki ga je takrat vodil direktor Darko Majhenič, preiskoval Banko Slovenije in da so bili deležni celo hišnih preiskav. Kot je znano, so sledili številni zapleti. Zaradi zasega podatkov je protestiral takratni predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, ker naj bi po njegovem mnenju preiskovalci nezakonito zasegli podatke evropske banke. 

ECB je na ljubljanskem okrožnem sodišču zahtevala, da se iz preiskave izloči vsa dokumentacija, ki se nanaša na evropsko banko, ker da je zaupna in je kriminalisti ne bi smeli zaseči. Zaseg naj bi pomenil kršitev pravil o privilegijih in imuniteti v EU. Kasneje sta se tako Banka Slovenije kot tudi ECB obrnili še na Ustavno sodišče.

"Nedotakljivih v tej državi ni. Že večkrat smo dokazali, da smo pri našem delu neodvisni in strokovni, da nas ne zanimata politična pripadnost ali interesna skupina osumljencev, ki jih obravnavamo. Seveda so naše preiskave povzročile najrazličnejše odzive pri posameznikih, predvsem pri tistih najvplivnejših, ki nikakor ne morejo sprejeti dejstva, da nihče ni nedotakljiv, ko gre za kazniva dejanja. Zato smo deležni tudi poskusov diskreditacij našega dela, preiskovalcev in vodstva. Nekateri pa skušajo prikazati tudi vpliv politike na naše delo. Kar pa seveda ne vpliva na potek in epilog naših preiskav," je takrat dejal nekdanji direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Majhenič, ki je bil na položaju ves čas trajanja preiskav v centralni banki. 

ECB s pritožbami v Sloveniji ni uspela, je pa Evropska komisija s tožbo na Sodišču EU

Evropska centralna banka na Okrožnem sodišču v Ljubljani ni uspela z zahtevo, da se iz kriminalistične preiskave izloči vsa dokumentacija, ki se nanaša na evropsko banko. "Evropska centralna banka se ne sme vmešavati v kazenske postopke držav članic, niti ne more odločati o tem, katere podatke, ki so bili zaseženi v Banki Slovenije, Policija lahko v okviru policijske preiskave pregleduje in katere ne," so med drugim zapisali v sklepu na ljubljanskem sodišču in zavrnili popolnoma vse zahteve ECB. "Pravo EU ne prepoveduje odreditve hišnih preiskav v Banki Slovenije, ko so osumljeni člani Sveta BS ali drugi uslužbenci, ker guverner nima imunitete. Prav tako Banka Slovenije ne uživa nikakršne imunitete," so še odločili. 

Sodišče je torej sklenilo, da so bile hišne preiskave zakonite, zasežena dokumentacija pa, da ne predstavlja arhiva ECB ter da ni šlo za nobene kršitve Protokola o privilegijih in imunitetah. Kot so zapisali, tudi guverner ni upravičen do kakšnih posebnih privilegijev, ko gre za policijske preiskave na slovenskih tleh: ker ga je preiskava doletela kot guvernerja slovenske centralne banke in ne kot člana Sveta ECB. Kar pomeni, da se lahko v preiskavi uporabi popolnoma vsa zasežena dokumentacija.

Z odločitvijo sodišča so bili zelo zadovoljni tudi v vodstvu kriminalistične policije. "Prav je, da ljudje v tej državi dobijo občutek, da nihče ni nedotakljiv, tudi Banka Slovenije ne, zato se je banka dolžna ravnati po pravnem redu, ki velja v naši državi. Menimo, da je bil njihov odziv na hišne preiskave ne samo pretiran, tudi nepotreben, saj mi nismo zasegali dokumentacije Evropske centralne banke. Naše mnenje je, da smo zadevo izvedli v skladu s pooblastili, nenazadnje smo imeli za to tudi odredbo sodišča," mi je v intervjuju povedal takratni direktor Uprave kriminalistične policije Branko Japelj. "Naša ocena in mnenje vseh, ki smo v tej zadevi sodelovali, je, da smo postopke izvedli v skladu s pravnim redom. Preiskava je bila strokovna in zakonita."

Banka Slovenije in ECB pa sta se pritožili še na Ustavno sodišče, kjer pa so ustavni pritožbi zavrgli. Prav tako so zavrgli pobudo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku, kar je predlagala Banka Slovenije. Tako jim z nobenim pravnim sredstvom pri nas ni uspelo izpodbiti stališč Policije, tožilstva in sodstva, da so bile hišne preiskave zakonite, zaseg dokumentacije pa povsem v skladu z našo zakonodajo.

Ker pa se v ECB s stališči naših organov niso strinjali, je Slovenija dobila še opomin iz Bruslja zaradi kršitev evropske zakonodaje glede zaplembe informacij Evropske centralne banke. Evropska komisija pa je vložila še tožbo proti naši državi na sodišču v Luksemburgu. Sodišče EU je nato razsodilo, da je Slovenija z zasegom dokumentov, ki so del ECB, kršila načelo nedotakljivosti arhivov Unije. 

Specializirano državno tožilstvo je prav zato, ker je tekel sodni postopek na evropskem sodišču, ustavilo aktivnosti v predkazenskem postopku, čeprav so ovadbo prejeli že konec leta 2018.  Ko je bila znana sodba sodišča v Luksemburgu, pa je bilo jasno, da določenih dokazov, ki so bili zaseženi v Banki Slovenije, ne bo mogoče uporabiti. Predkazenski postopek na Nacionalnem preiskovalnem uradu se je tako začel znova, nekatere dokaze je bilo treba pridobiti po drugi poti oziroma se osredotočiti na zaseženo dokumentacijo v drugih institucijah. 

Kljub vsemu so kriminalisti prišli do enakih zaključkov in kazensko ovadili iste ljudi kot pred skoraj petimi leti. Kako pa bo dokaze presodil tožilec Boštjan Jeglič in ali bo na ljubljansko okrožno sodišče vložil tudi zahtevo za sodno preiskavo, bo znano v kratkem.