Letos brez pouka ob sobotah, manj 'svobode' za polnoletne dijake

Če so nekateri šolske potrebščine nabavili takoj po koncu minulega šolskega leta, so drugi počitnice raje izkoristili do konca. Številni zadnji trenutek kupujejo zvezke, puščice, barvice in druge potrebščine za novo šolsko leto. A čeprav se številni učenci ponovnega odhoda v šolo ne veselijo preveč, pa druge izbire nimajo. Bodo pa imeli več možnosti pri izbirnih predmetih.

Nova izbirna predmeta: filmska vzgoja in slovenski znakovni jezik

Letos bodo med izbirnimi predmeti lahko izbrali tudi predmeta filmska vzgoja in slovenski znakovni jezik. Generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Anton Baloh meni, da je predmet filmska vzgoja "lep poseg v kulturo in povezavo med kulturo in šolstvom".

Za slovenski znakovni jezik pa pravi, da je to eden takšnih predmetov, ki so ga čakali. "Pri mladih vzgajati to videnje in razumevanje drugačnosti in tudi komuniciranja znotraj drugačnosti, je nekaj plemenitega," je razložil.

A ob tem imajo na šolah, glede na možnosti izvedbe in kadrovskega manjka, pomisleke, da je neobveznih izbirnih predmetov preveč. "Se spomnim še časov španščine. Kakšna muka je bila dobiti učitelja, ki je prihajal enkrat ali pa dvakrat na teden za tiste dve uri," je povedal Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev, in dejal, da so bili primorani izvajati predmet tudi le za tri učence.

Nemalokrat se celo zgodi, da isti predmet poslušajo otroci iz različnih razredov, z različnim predznanjem. "Kako lahko v dveh urah tedensko potem zasleduješ neke pedagoške cilje in tudi daš učencem nekaj, s čimer jim omogočaš nek napredek?" sprašuje Pečan, sam prepričan, da to ne gre.

Učna načrta slovenskega jezika in čebelarstva bosta med tem deležna nekaj kozmetičnih popravkov, kar pomeni nekoliko več priprav za učitelje.

Letos brez nadomeščanja pouka ob sobotah

Ena večjih novosti pa je sprememba šolskega koledarja. Če so otroci lani v šoli preživeli ali tri sobote, letos nadomeščanja odpadlega pouka čez vikend ne bo.

Podaljšano bivanje naj bi ponovno sledilo svojemu osnovnemu namenu – učenju, sprostitvi in ustvarjalnemu preživljanju časa. Pečan pravi, da se je zaradi krčenja števila ur in združevanja učencev iz različnih razredov podaljšano bivanje spremenilo v popoldansko varstvo.

Pestrejša pa bo ponudba tudi za dijake. Nekatere šole bodo ponudile več izobraževalnih programov in razširjeno vajeništvo. Jim bodo pa po novem učitelji lahko prepovedali prisotnost pri pouku, če bodo tega s svojim obnašanjem bistveno ovirali.

Gimnazije bodo dijake lahko izključile po petih ukorih, poklicne in strokovne šole pa po štirih. Prav tako pa si polnoletni dijaki opravičil ne bodo smeli več pisati sami.

Za celo generacijo več osnovnošolcev kot pred sedmimi leti

Zadnja leta v šolo vstopajo številčnejše generacije kot pred leti, a se zaradi nižje rodnosti v zadnjem obdobju ta trend ne bo več dolgo nadaljeval. Osnovne šole so vse bolj natrpane, število šolarjev vztrajno raste. Letos jih je kar 23.000 – za celo generacijo več kot pred sedmimi leti. Vendar pa se bo to zaradi nižje rodnosti v prihodnje spremenilo.

Za šolarje morda nekoliko bolj zanimiv statistični podatek razkriva, da so, ko učiteljica kliče pred tablo, najbolj nemirni koroški učenci. V razredu jih je v povprečju le 16, zato je izbira, koga poklicati, precej manjša kot denimo v Ljubljani, kjer je v razredu običajno 22 učencev.

Šolska ulica je najpogostejše ime za ulico

Pa še ena zanimivost. Šolskih ulic v Sloveniji je kar 52. Ne bomo se torej zmotili, če napovemo, da bodo na prvi šolski dan na Šolskih ulicah takoj za učenci, učitelji in starši številčno najbolj zastopani policisti. "Seveda bodo policisti v teh prvih šolskih dneh prisotni v bližini šol oziroma tam, kjer se otroci pogosteje pojavljajo. Predvsem ob začetku in koncu pouka," je povedal višji samostojni policijski inšpektor Matjaž Leskovar.

Kaj pa dijaki? Bolj kot število se spreminjajo njihovi interesi. Sicer je še vedno največ tistih, ki se odločijo za gimnazije, a jim predvsem v zadnjih letih pridno sledijo dijaki tehničnih smeri. Več kot 5.000 je takih, ki se bodo izobraževali na zdravstvenem in socialnem področju.

Razmerja bi se lahko v prihodnje še spremenila, saj se zanimanje za poklice in strokovne programe iz leta v leto povečuje.