Kot novi organ NSi so uvedli konferenco, ki naj bi okrepil demokratično razpravo v stranki ter se opredeljeval do sklepov iz pristojnosti izvršilnega odbora in sveta stranke. Po določilih spremenjenega statuta konferenco sestavljajo predsedniki občinskih odborov in člani sveta stranke. Sklic konference je v pristojnosti predsednika sveta, in sicer na predlog predsednika stranke, izvršilnega odbora, sveta ali najmanj petine vseh predsednikov občinskih odborov.Spremembe statuta uvajajo tudi kolegij predsednika NSi, ki bo skrbel za politično koordinacijo ter strategijo stranke in poslanske skupine. Poleg predsednika stranke bodo v kolegiju sedeli predsednik sveta, glavni tajnik, vodja ali predstavnik poslanske skupine ter trije podpredsedniki stranke. Kot poudarjajo v NSi, je uvedba kolegija posledica zvišanja števila članov izvršilnega odbora (sedaj ima 15 članov, prej jih je imel 11). Višje število članov naj bi namreč povečalo reprezentativnost izvršilnega odbora, zmanjšalo pa njegovo operativnost. Ob tem v NSi pojasnujejo, da nova določila statuta izboljšujejo zastopanost tako imenovanega terena stranke v svetu in izvršilnem odboru.
Po novem bo dva podpredsednika na predlog predsednika stranke izmed članov izvršilnega odbora imenoval svet stranke, tretjega pa bodo izbrali člani stranke iz tujine.
Bajukov nastop na kongresu
Po besedah Andreja Bajuka poteka delo na kongresu dobro in ne pričakuje kakšnih večjih zapletov, saj je stranka še vedno premlada za notranje nesporazume. Delegati kongresa so govorili o aktualnih vprašanj z vseh pomembnejših področij, med drugim o preteklosti, pripravah Slovenije za vstop v zvezo Nato in Evropsko unijo, kmetijstvu ter pomenu znanja, kulture, družine in cenejše države. V svojem govoru, je Bajuk med drugim povedal, da je glavni razlog za oviran in nedokončan proces tranzicije, tako imenovana frontovska politika sedanje koalcije in načrtna cepitev pomladnih sil. Alternativa sedanji politiki, je po Bajukovem mnenju, koalicija Slovenija med NSi in SDS. Slednji so bili na kongres kot stranka edini povabljeni.
Dodal je, da je eno najočitnejših znamenj omenjene dvoličnosti odnos slovenske javnosti do približevanja Slovenije EU in zvezi Nato. Ob tem je predsednik NSi poudaril, da je v večini medijev jasno zaznavna nenaklonjenost do prizadevanj protiteroristične koalicije, zlasti pa protiameriško razpoloženje.
Glede frontovstva pa je Bajuk menil, da gre za posebnost slovenske politične realnosti. Sile komunističnega nasledstva ne morejo ali nočejo same prevzeti izvršilne oblasti. Da bi si zagotovile vodilno politično vlogo, uveljavijo model ljudske fronte oziroma ustvarijo dovolj široko koalicijo in si v njej zagotovijo vodilni položaj. Vanjo nujno pritegnejo še del izvorno-demokratičnih strank, tako da oblikujejo parlamentarno večino, je dejal Bajuk in opozoril, da je frontovska politika vsakokrat močno načela identiteto manjšinskih partnerjev v vladi. "Manjšinska stranka v takšni koaliciji s premočnimi partnerji iz nasprotnega političnega oz. postkomunistične pola nikoli ne more uresničiti jedra svojega programa, kaj šele odgovarjati zahtevam procesa tranzicije."
Bajuk je v govoru spomnil tudi na polpreteklo zgodovino. Po Bajukovem prepričanju Koalicija Slovenija predstavlja "trden temelj nove politike v Sloveniji". Ob tem je Bajuk NSi opredelil kot stranko, ki izvira iz ljudsko-krščansko-demokratske kulturne in politične tradicije. Poudaril je njeno konzervativno naravnanost. "Konzervativnosti se v ideologiziranem, naprednjakarskem vzdušju v Sloveniji še vedno pritika negativen prizvok. Mi smo se za to opcijo odločili v jasni zavesti, da brez ohranjanja korenin ni rasti in napredka, pa tudi zato, ker se dobro zavedamo bogastva in duhovne moči slovenskega kulturnega izročila," je o svoji stranki še dejal Bajuk.
"Naj še enkrat poudarim: na prvem mestu za nas ni družba, temveč človeški posameznik, ki pa lahko živi in deluje kot človek samo v skupnosti. Eno naših ključnih načel je zato graditi od spodaj navzgor, od odgovornega posameznika prek družine in lokalnih skupnosti do državnih struktur, ki se končno povezujejo v svetovno mrežo. Samo takšno zaporedje omogoča trdno družbeno zgradbo, ki jo povezujejo naravne, nevsiljene vezi," pa so besede, s katerimi je Bajuk označil NSi kot ljudsko stranko, ki želi v slovenski politiki nastopati kot neodvisen, samostojen in za pravično sodelovanje odprt dejavnik.
Volitve na kongresu NSi
V popoldanskem delu kongresa bodo volitve organov stranke. Edini kandidat za predsednika je Andrej Bajuk in pri izvolitvi ni pričakovati kakšnih presenečenj. Podpredsednika stranke bo izvolil Svet stranke. Za predsednika Sveta stranke kandidirata Lojze Peterle in Janez Drobnič. Kandidaturo Peterleta je podprl tudi Bajuk zato je pričakovati zmago Peterleta.
V "tekmi" za člane sveta je 87 kandidatov, a jih bo to funkcijo opravljalo le 25. Toliko jih namreč izvoli kongres, ostali pa so predstavniki regijskih odborov, strankinega podmladka, predstavniki zvez in klubov ter članov NSi iz tujine.
